December je v naši industriji tudi čas, ko vneto razmišljamo, kaj lahko pričakujemo v naslednjem letu. Izziv je tokrat še toliko večji, saj smo v letu 2024 priča popolni prevladi ameriških delnic glede na preostale trge. Velika zasluga za to gre poleg odličnih fundamentov (večje rasti dobičkov) tudi vse višjim vrednotenjem. In to rekordno višjim v primerjavi z drugimi regijami. Kljub temu ameriške delnice najdemo na vrhu seznama priporočil tujih analitskih hiš tudi za leto 2025. Frazo izpred nekaj let, da »delnice nimajo prave alternative«, je zamenjala fraza »ameriške delnice nimajo prave alternative«.
Dejstvo je, da so ameriške delnice – katerikoli kazalnik uporabiš – na vrednotenjih, ki smo jih presegli le v času tehnološkega balona in za kratek čas po pandemiji covida. Zgodovinsko gledano je to pomenilo dolgoročno manjše donose. In res, vse analitske hiše, ki se ukvarjajo z napovedmi pričakovanih donosov za prihodnjih deset let, pričakujejo, da bodo ti od šest- do sedemodstotni, kar je manj od dolgoročnega povprečja (9,8 odstotka od leta 1927). Investicijska banka Goldman Sachs je šla še korak dlje, saj pričakuje le triodstotni donos na leto, kar bi bilo eno najslabših desetletij.
Zgodovina nas tudi uči, da kratkoročno ni povezave med začetnimi vrednotenji in donosom v naslednjem letu. Drage delnice lahko postanejo še dražje, podobno zgodbo smo spremljali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Ameriške delnice so imele v obdobju 1995–1999 pet zaporednih let z več kot 20-odstotnimi donosi na leto. Vrednotenja (kazalniki PE) pa so se povzpela s 17 na 30.
Torej od kod optimizem? Gre za kombinacijo zgodbe umetne inteligence, odpornega gospodarstva in nižjih obrestnih mer pa seveda izjemnosti ameriškega gospodarstva v primerjavi z drugimi deli sveta.
Ameriška podjetja vlagajo velikanska sredstva v gradnjo infrastrukture, predvsem v polprevodnike in podatkovne centre, ki so potrebni za treniranje modelov umetne inteligence in njihovo uporabo. JP Morgan ocenjuje, da bo veličastnih 7 samo za naložbe ter raziskave in razvoj namenilo neverjetnih 500 milijard dolarjev, celoten korporativni segment pa tisoč milijard dolarjev – več, kot so izdatki za obrambo ameriške vlade.
Drugi razlog za optimizem je odpornost ameriškega gospodarstva. Ameriški centralni banki je uspelo normalizirati inflacijo brez negativnega vpliva na gospodarsko rast. Nazadnje smo videli podoben scenarij leta 1995. Posledično smo v fazi nižanja obrestnih mer. Kombinacija odpornega gospodarstva in nižjih obrestnih mer je bila zgodovinsko zelo ugodna za delniške trge. S prihodom Donalda Trumpa za predsednika lahko pričakujemo nižje davke, manj regulacije in pa, seveda, nove carine.
Zadnji razlog je prepričanje med vlagatelji, da ameriške delnice v vse bolj kompleksnem svetu nimajo alternative. Večja gospodarska rast, večja produktivnost, energetska samozadostnost in predvsem še vedno vodilna vloga na področju inovacij so lastnosti, ki jih druge regije ne premorejo.
Kaj torej lahko pričakujemo? Kot sem že dejal, vrednotenja kratkoročno ne igrajo nobene vloge, so pa najpomembnejši kazalnik dolgoročnih donosov. Če bo Donald Trump dodatno prebudil ameriško gospodarstvo, bo to pomenilo še eno dobro leto za ameriške delnice. Bo pa ob nadaljnji prevladi ameriških delnic vse bolj naraščal apetit po drugih regijah in tudi naložbenih razredih. Mogoče zveni dolgočasno, ampak uravnotežen portfelj globalnih delnic in obveznic je mogoče še najprimernejši odgovor v tem vse bolj kompleksnem svetu.
Sava Infond vsako leto pripravi Naložbeni mozaik, v katerem naši upravljavci pišejo o pričakovanjih v gospodarstvu in na finančnih trgih v prihodnjem letu.
