Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
turizem   dodaj
zaslužek   dodaj
podjetništvo   dodaj
komentar   dodaj
Ana Frank dodaj
 
Kako služiti z grozo
Kako služiti z grozo
  14.05.2019  |  22:01
Čas branja: 3 min

Vsako leto z družino obiščemo vsaj dva zabaviščna parka. Bili smo v skoraj vseh večjih v Evropi in na Floridi, konec aprila smo bili prvič v nam najbližjem Gardalandu. Marsikdo se čudi naši tradiciji. Toda nam je to všeč. Ko sediš tesno pripet v sedežu na vlakcu smrti, ki se zelo počasi vzpenja po klančini skoraj 100 metrov v višino, si rečem: »Pa kaj mi je tega treba?« Ko se spusti v prosti pad s hitrostjo več kot 100 kilometrov na uro, si brez sape, dobesedno. Kriki se razležejo šele, ko vlakec nadaljuje pot v zavoje levo, desno, gor in dol, v lupinge. Po dveh minutah čistega adrenalina slaviš preživetje. Obiščeš še hišo groze, vrtečo se sobo, spustiš se z ladjico po slapovih … Bolj kot atrakcije pa vedno znova občudujem, kako v teh parkih znajo izpuliti evre od gostov. Najem virtualnih očal, prodaja vstopnic za preskok vrst, fotografije, streljanje v tarče za velikanske plišaste igrače, spominki ...

Drugi del dopusta preživimo po muzejih, palačah, gradovih, tokrat v Benetkah. Včasih presenečajo kakšna zgodovinska pojasnila in spoznanje, da lahko prodaš tako rekoč vse, če zapakiraš v dobro zgodbo. Recimo v bibliotekarskem muzeju navajajo primer »množičnega financiranja« krščanske cerkve s prodajo odpustkov za čisto vsak greh. Natisnjenih in prodanih je bilo na tisoče. Denar pa namenjen za renovacijo cerkva, financiranje bolnišnic in vojne. Ohranjenih je malo primerov odpustkov, saj so bili ljudje z njimi pokopani. Sapo vzamejo pozlačene sobane z neverjetnimi slikami, freskami, kipi, vitraži. Kakšno razkošje! Nato greš v zapor, gledaš mrzle celice in grozljive mučilne naprave. Kot bi bil v hiši groze, le da ni zvočnih in svetlobnih efektov.

Včasih se zdi, da večja je tragedija, bolj vleče ljudi. Če želite obiskati hišo judovske najstnice Ane Frank v Amsterdamu, morate vstopnice rezervirati vsaj dva meseca vnaprej (stane 10,5 evra za odrasle), za obisk nacističnega koncentracijska taborišča v Auschwitzu mesec dni vnaprej (zastonj brez vodnika, z vodnikom 12 evrov), zapuščenega mesta jedrske katastrofe Černobil dva tedna vnaprej (133 evrov za dan izleta).

Strokovnjaki za turizem pravijo, da so turisti postali zahtevni in iščejo pristna doživetja. Nekateri gredo v ekstrem. Recimo v Kolumbiji nekdanji člani narkokartela ponujajo ugrabitev; v Mehiki se lahko vživite v ilegalca na begu v ZDA; v Kambodži lahko streljate z brzostrelko v žive tarče, recimo kravo; v Beninu doživite pravi vudu obred, v ZDA si lahko plačate mučenje skoraj do smrti. Ogled zgodbe narkokralja Pabla Escobarja je celo »best seller« mesta Medellin (50 evrov), v Los Angelesu morilski pohod Charlesa Mansona in drugih hollywoodskih morilcev (75), v Londonu Jacka Razparača (11,5). »V temačnem turizmu ni tabujev in ljudem je to všeč,« pravi David Ferries, ki je nekatere zgornje zgodbe predstavil v Netflixovi seriji Dark Tourist.

Kaj pa pri nas? Vizija Slovenije je biti zelena, aktivna in zdrava butična destinacija za petzvezdična doživetja, piše v strategiji trajnostne rasti turizma. Verjetno ni prostora za kakšne »čudake«, ki bi si želeli po poti serijskega morilca, kot je bil Metod Trobec. Je pa približek temačnega turizma v začetku aprila odprta tajna soba za prisluškovanje v Postojni. Tam lahko prisluhnemo avtentičnim prisluhom in posnetkom zaslišanj. Največ zanimanja zbuja posnetek ostrega zaslišanja Edvarda Kocbeka. Potem je tu še ljutomerski Grossmanov filmski festival, kjer na filmskem platnu teče kri, v kozarcih pa vino.

Prodajajo zgodbe, zapakirane v doživetja. In ker idej za dober dopust nikoli ni odveč, smo že četrtič zapored poiskali 30 top turističnih slovenskih biserov, dodali še ideje za izlet v manj oblegana mesta, kot sta Solčava in Luče, ter doživljaje, kot je fotografiranje medvedov v Kočevju ali vinski safari v Gorških brdih. Bolj kot na grozljivke se pri nas pripravite na grozljivo gnečo. Obeta se rekordno število prihodov turistov.

Marja Milič je odgovorna urednica revije in portala Moje finance.

Danes je izšla majska številka revije Moje finance.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Razno
Razno (Znani Slovenci) Šef največjega logista največ izgubil z nakupom avta 1

Zaradi nakupa koprske logistične skupine Intereuropa se je v središču žarometov znašel generalni direktor Pošte Slovenije Boris...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Delnice zamenjala za traktor in 1.520 oljčnih dreves

K razvoju slovenskega borznega trga, ki letos praznuje 30 let obstoja, je pripomogla tudi potomka slovenskih izseljencev v Kanadi Mili Kus....

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Slovenci v »penzijo« najraje na Hrvaško! Kaj pa eksotika?

Slovenci ne samo da najraje počitnikujemo na Hrvaškem, tudi izplačil za pokojnino je največ pri naših južnih sosedih, kažejo...

MOJEFIN
Nakup
Pameten nakup Naložba v umetnine. Kdaj se to splača?

Umetnina nam mora biti predvsem v užitek, šele nato finančna naložba, opozarjajo strokovnjaki. Tveganj pri izbiri umetnin pa je kar...

MOJEFIN
Razno
Razno Napaka pri odmeri dohodnine? Kako preveriti izračun

Bralka Petra je izvedela, da se finančna uprava pri izračunu odmere dohodnine lahko tudi zmoti, zato bi rada razumela, kako to...

MOJEFIN
Nakup
Pameten nakup (infografika) Iskali smo idealen družinski avto

In to je … nismo ga našli, ker ga preprosto še nihče ni naredil! Našli pa smo kopico dobrih, celo odličnih avtomobilov na posameznih...

MOJEFIN
Nakup
Pameten nakup (mnenje ulice) Za nakup avtomobila sem odštel ...

Znano je, da Slovenci radi kupujemo avte. V povprečju naj bi imeli več kot dva avtomobila na gospodinjstvo. Šli smo na  ulico in...