Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo
(Finančna šola za najstnike) 6 večnih nasvetov, da bodo finance pod kontrolo
  12.03.2019  |  08:51
Čas branja: 13 min
Na vsake toliko časa se splača obnoviti osnove osebnih financ. Povzemamo nekaj glavnih ugotovitev, ki so jih predavatelji predali 71 mladim na zimski finančni šoli med počitnicami v Ljubljani in Mariboru.

1. KAKO NAJ ZASLUŽIM DENAR?

Iskanje (počitniškega) dela prek študentskega servisa za vse tiste, ki so stari vsaj 15 let, je učinkovita možnosti, a ne edina. »Kar 80 odstotkov služb, ki so na voljo, ni objavljenih na spletu,« je povedala Vesna Miloševič Zupančič, strokovnjakinja za mlade in trg dela iz e-servisa. Delo si lahko najdemo tudi sami – pošljemo prošnjo v podjetje, ki nam je všeč. »Naj vas ne bo strah, napišite e-sporočilo, pokličite v želeno podjetje, mogoče pa se bo med počitnicami našlo kakšno delo za vas,« spodbuja Miloševič Zupančičeva in dodaja, da lahko delo iščejo tudi prek vez in poznanstev (VIP).

Pomembna je aktivnost, izobrazba ne bo dovolj!

Ljudje v svetu zamenjajo službo vsakih sedem let. »Danes ni odločilno, da imamo službo, ampak da smo zaposljivi,« poudarja in pojasnjuje: »Na eno delovno mesto se lahko prijavi sto ljudi z isto izobrazbo. Na pogovorih se razlikujemo v tem, kako aktivni smo. Zato izobrazba ni dovolj.« Pomembno je, da že v najstniških letih pridobivamo delovne izkušnje s prakso, študentskim ali prostovoljnim delom. »Pri vsakem delu se naučimo kompetenc. Če ne drugega, pa to, da moramo biti v službi ob točno določeni uri. Ugotovimo, v čem smo dobri, kaj nas ne zanima. Tudi mrežimo, kar je izrednega pomena,« razloži. Pomembni so tudi hobiji. »Če se denimo dolgo časa ukvarjate z nekim športom ali hodite v glasbeno šolo, delodajalec iz tega lahko razbere, da ste vztrajni, imate strast,« še doda.

Povprečno s študentskim delom dijaki in študenti zaslužijo skoraj šest evrov na uro. Pomembno pa je razlikovati med bruto in neto postavko, zato delodajalca vedno vprašajte, ali je postavka, ki vam jo ponuja mišljena kot neto ali bruto znesek. »Najnižja dovoljena postavka za delovno mesto je 4,73 evra na uro. A to je bruto postavka – neto to pomeni štiri evre na uro,« opozarja Vesna Miloševič Zupančič.

2. KO ZASLUŽIMO, VARČUJMO IN PAMETNO KUPUJMO!

Ko s svojim (počitniškim) delom zaslužimo denar, pa je že ob prvem nakazilu treba razmišljati, kako bomo z zaslužkom ravnali. »Ni tako pomembno, koliko denarja imamo, ampak predvsem, kako z njim ravnamo,« opozori finančna svetovalka Marina Sreš iz Finančne skupine Prima. Prva misel naj bo varčevanje.

Pomembno je ločevati med željami in potrebami. Če recimo pogosto zamenjamo pametni telefon, je treba vedeti, da se telefonu po petih letih vrednost zniža za 70 odstotkov, podobno je pri avtomobilih. »Namesto da vlagate v avtomobile, telefone, vlagajte v vzajemne sklade in denar namenite nečemu, ki vam bo dolgoročno nekaj prineslo,« svetuje Sreševa.

Kako se pravzaprav lotiti varčevanja za nov telefon, avto in stanovanje? Postaviti si je treba varčevalne cilje. Če je cilj nakup novega telefona, ki stane 500 evrov, potem gre za kratkoročni cilj. Če ga želimo kupiti v letu dni, moramo vsak mesec dati na stran 40 evrov. Kako to uresničiti? Privarčujete lahko del žepnine, denar zaslužite z delom, lahko kaj prodate, recimo stare smučke s podstrešja, učbenike. »Do cilja pa lahko pridemo hitreje in z manj odrekanja tudi, če se odločimo za nakup rabljenega telefona ali telefona cenejše blagovne znamke,« doda Sreševa. Kaj pa avtomobil? Ta nakup zahteva več načrtovanja, saj gre praviloma tudi za večje zneske. Torej gre za srednjeročni cilj. Toda pomembno je zavedanje, da nakup avtomobila ni edini strošek (podrobneje o tem v nadaljevanju). Pri dolgoročnih ciljih, kot je nakup stanovanja, potrebujemo precejšnjo vsoto denarja, zato tu govorimo o dolgoročnem varčevanju. Če bi denimo želeli privarčevati 50 tisočakov, bi s pridnim varčevanjem in plemenitenjem denimo po petodstotnem letnem donosu to dosegli tako, da bi 15 let vsak mesec dali na stran 188,8 evra. »Tudi če nam uspe privarčevati 20 tisoč evrov, bo to prišlo prav, ker je velika verjetnost, da bodo nakup svojega prvega stanovanja financirali s posojilom. Banke pa zahtevajo tudi soudeležbo lastnih finančnih sredstev.«

Glede na postavljene cilje pa izbiramo tudi naložbe. Za kratkoročne cilje izbiramo produkte, ki predvsem ohranjajo vrednost denarja – to so varčevalni računi. Za srednje ročne cilje Sreševa priporoča državne obveznice oziroma obvezniške sklade, za dolgoročne pa delnice ali delniške vzajemne sklade.

Poplava popustov

Potrošništvo. Trgovci nam ves čas ponujajo vse mogoče, tudi stvari, ki jih ne potrebujemo. Danes so popusti med trgovci velik trend. Aleš Babič, podjetnik, sicer pa avtor knjige Zakaj sem brez denarja, meni, da nas popust lahko še dražje stane, saj nas velikokrat premami v nakupe nesmiselnih stvari. Bolje je, da kupujemo manj, ampak kakovostno, pravi in dodaja: »Človek je lahko bolj srečen in zadovoljen, ko ima manj.« Ugotavlja tudi, da večja je hiša, več časa ti vzame in tudi stroški so višji. »Bolj smo navezani na stvari, več izgubljamo. Če nismo zmožni zamenjati banke, avta ali se znebiti neuporabnih stvari, nam denar uhaja,« pove Babič.

3. KOLIKO ME STANE AVTO NA MESEC?

Nakup avtomobila je želja marsikaterega najstnika. A poznavalca avtomobilskega sveta Miloš Milač, urednik portala Avto.finance.si, in Matej Mihinjač, odgovorni urednik TV-oddaje Volan, svetujeta, da pri nakupu avtomobila razmišljamo tudi o njegovem vzdrževanju. Ker se mladi najpogosteje odločijo za rabljen avto, sta sogovornika izračun pripravila na primeru rabljenega renaulta clia iz leta 2012, ki ima prevoženih med 80 in 120 tisoč kilometri in stane okrog pet tisoč evrov. Še preden se mladi sploh lahko usede v avto, ga izpit za avto stane od 700 evrov. Kaj pa potem vzdrževanje avtomobila? Na mesec nas stane okoli 165 evrov, kar je na letni ravni skoraj dva tisočaka. To so že 14-dnevne počitnice v Maleziji in še teden dni smučanja, dodaja Mihinjač. Poglejmo podrobneje. Ob predpostavki, da bi na mesečni ravni prevozili 800 kilometrov, bi za gorivo plačali okrog 75 evrov. Za zavarovanje bi odšteli minimalno 150 evrov na leto oziroma 12,50 evra na mesec, za vinjeto 110 evrov na leto oziroma 9,20 evra na mesec. Servis 'pod kozolcem' stane okrog 100 evrov na leto ali osem evrov na mesec. Pa tukaj so še kakšna popravila in izredni servis – pri tem računajte na 200 evrov na leto oziroma 17 evrov na mesec. Zamenjava pnevmatik (za dva kompleta v štirih letih skupaj 600 evrov oziroma 12,50 evra na mesec), parkiranje, čiščenje in še kakšna neljuba kazen za morebiten prekršek ...

Izkušnja 18-letnice: »Pri 16 letih sem se odločila za vožnjo s spremljevalcem, tako da sem opravila 20 ur vožnje z inštruktorjem. Praktični del vozniškega izpita sem potem brez težav opravila, saj sem dve leti nabirala izkušnje. Na koncu sem prihranila, saj sem potrebovala manj ur, kot bi jih, če bi se odločila za izpit pri 18 letih.«

4. DENAR NAJ NE ČAKA V NOGAVICI

»Če mladi namenijo 10 odstotkov prve plače za varčevanje in to nadaljujejo, bodo za svoje finance naredili ogromno,« meni Gregor Kurent, upravitelj premoženja v NLB Skladi. Čas je na strani mladih. »Dalj časa varčujemo, močnejša je sila obrestnoobrestnega računa. Zato je pomembno, da začnemo varčevati čim prej.« Nekateri cilji so bolj zahtevni in tudi dolgoročni. Recimo, koliko časa bi morali varčevati, da pridemo do milijona evrov? »Z 12 tisoč evri začetnega vložka in 150 evri mesečnega vložka v 30 letih pridemo do pol milijona, v 40 pa do milijona,« izračuna Kurent.

Ker je čas na strani mladih, se splača razmisliti o naložbah na kapitalskih trgih. Treba je razlikovati med aktivnim in pasivnim vlaganjem. Pri prvem izbiramo delnice, pri drugem pa vlagatelj kupi razpršen sklad delnic in se ne obremenjuje z analizo delniškega trga. Legendarni vlagatelj Warren Buffett svetuje, naj tisti, ki se ne spoznajo na vlaganje, raje vlagajo pasivno in dolgoročno. Poglejmo nekaj borznih nasvetov:

  1. Razpršitev. Ni dobro nositi vseh jajc v eni košari. Smiselno je naložbe čim bolj razpršiti med različne naložbene razrede. »Treba pa se je zavedati, da večja tveganja prinašajo večje donose ali izgube,« doda. Mladim priporoča, da naj, ko bodo začeli varčevati, izbirajo čim bolj globalno razpršene sklade.
  2. Trg niha. »Treba je biti pripravljen na nihanje trga, nadzirati moramo čustva, da ne postanemo preveč pohlepni, ko se tečaji povzpnejo, in preveč prestrašeni, ko upadejo,« opozori.
  3. »Vlagajte samo v naložbe, ki jih poznate in razumete,« pa svetuje Branko Železnik, vodja razvoja na Ljubljanski borzi.
  4. Izobražujte se. »Borzni zlom se vedno zgodi zaradi črednega nagona, zato je treba razmišljati s svojo glavo,« opozarja Železnik. »Ko vlagamo, se moramo zanašati na finančne analize. Najbolj priporočena je lastna raziskava, zato je dobro, da se stalno finančno izobražujemo.«

5. ZAŠČITA – VELIKOKRAT NA TO KAR POZABIMO

»Zavarovanja vam ne prinesejo zaslužkov, ampak zaščito tega kar imamo,« pravi Sara Vehovec iz Zavarovalnice Triglav. Pokrijejo škodo, ki je nastala na premoženju, zdravju. Zavarovalništvo so »izumili« trgovci, ki so ugotovili, da prerazporeditev tovora na več ladij zmanjša tveganje za škodo, ki so jo povzročale napadalne skupine. »Danes pa poznamo veliko različnih zavarovanj, a pomembno je, da vemo, katero izbrati,« dodaja Miha Pahulje iz Zavarovalnice Sava. Začnimo pri nezgodnih zavarovanih, kjer je najbolj pomembna kategorija invalidnost in zavarovanje z visoko zavarovalno vsoto. »Največja napaka pri izbiri nezgodnega zavarovanja je, da se pri primerjavah med zavarovalnicami bolj kot na kritje za invalidnost oziramo po številkah za dnevne odškodnine za poškodbe, bolnišnična nadomestila ter na višino premije,« pove in doda, da je to pravzaprav edino zavarovanje, ki ga mladostnik potrebuje. Življenjskih zavarovanj ne potrebujejo. Zakaj ne? »Če nihče ni finančno odvisen od nas, življenjsko zavarovanje ni smiselno. Če pa imamo otroke, partnerja, s katerim imamo posojilo, posel, pa je takšno zavarovanje smiselno. Če eden od staršev v družini umre, lahko posojila ostanejo svojcem,« razloži Pahulje.

Mladi slej ali prej pridejo na »cesto«, zato je potreben razmislek o avtomobilskem zavarovanju. Za mlade je predvideno tudi tako imenovano zavarovanje mladi voznik. »Statistika namreč kaže, da na cesti umre ali ima nesrečo veliko mladih med 18. in 25. letom. Mladi so neizkušeni in obstaja večja verjetnost za nastanek škode. Enako velja tudi pri starejših voznikih,« pojasnjuje Pahulje. Ker se mladi radi odpravijo na tuje, je treba razmisliti še o turističnem zavarovanju. »Če denimo zbolimo v Sloveniji, smo lahko brez skrbi, če pa se odpravimo v tujino, je dobro imeti sklenjeno turistično zavarovanje, saj bomo imeli v primeru zdravstvenih zagat manj nevšečnosti,« meni Pahulje. Ko se mladim zaključijo študentska leta, pride z zaposlitvijo na vrsto še plačevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ker pa to ne krije vseh stroškov, navadno sklenemo tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje. S prvo službo pa lahko začnemo varčevati tudi za pokojnino prek prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.

Zavarovati je mogoče tudi svojo nepremičnino. Preseneča pa podatek, da povprečen Slovenec raje dodatno zavaruje avto kot pa svoj dom. »Verjetnost, da se avtu kaj zgodi, je sicer večja, a pri nepremičninah je nastala škoda lahko bistveno bolj udari po žepu, tako da je vredno del dohodka nameniti tudi tovrstnim zavarovanjem.«

Goljufije

Veliko je tudi zlorab. Ena bolj odmevnih se je zgodila pred kratkim, ko si je 21-letno dekle namerno odrezalo roko. Miha Pahulje je povedal, da imajo za to pri njihovi zavarovalnici organizirano prav posebno službo, ki preiskuje goljufije, in razloži, da s tovrstnim početjem goljufi oškodujejo tudi druge zavarovance. »Za tovrstno početje je predvidena tudi kazen.«

6. KAKO BOMO PLAČEVALI V PRIHODNOSTI?

Prihaja e-denar. Mladi sicer še vedno veliko plačujejo z gotovino ali bančnimi karticami, a to se utegne v prihodnosti spremeniti. E-denar namreč odpravlja številne zagate "papirja". Leta 1950 smo plačevali z gotovino. Vmes so se pojavile bančne kartice, ki so potrebovale 40 let, da so danes samoumevne. Na Švedskem se trudijo, da bi do leta 2020 celo odpravili gotovinsko plačevanje. Pred časom je bila v EU sprejeta nova Direktiva o plačilnih storitvah 2 (PSD2), saj je tehnološki napredek prinesel rast spletnih/mobilnih plačil ter novih načinov plačil, ki omogočajo večjo izbiro, boljšo ceno in uporabniško izkušnjo. »Kar je dalo pospešek tudi bankam pri nas, da so postale bolj odprte za nove možnosti,« pravi Primož Zupan, direktor Mbills, ki ponuja mobilno denarnico za naš e-denar. V svetu se uvaja že kar nekaj inovativnih rešitev za plačevanje. Trgovski spletni gigant Amazon ima fizično trgovino AmazonGo, kjer ni blagajn in čakanja v vrstah. Obstajajo tudi podjetja, ki omogočajo plačila z nasmeškom, s prstnim odtisom. Kako bo z e-denarjem pri nas? »Nismo še Danska ali Švedska, ampak verjamem, da bo na koncu zmagala tista rešitev, ki bo uporabniku omogočila boljšo izkušnjo,« pove Primož Zupan.

(anketa) Kaj je bilo mladim kul na zimski finančni šoli?

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje Našli smo Slovence, ki si delijo avto in tako prihranijo

Zadnje čase je vse bolj aktualna ideja o delitvi avtomobilov. Se bo to prijelo tudi med Slovenci? Znani smo namreč po tem, da imamo radi...

MOJEFIN
Razno
Razno (finančna šola za najstnike) Raiven: Denar moraš vložiti, da lahko potem zaslužiš!

»Pri svojem glasbenem ustvarjanju ne varčujem, ker na prvo mesto postavljam kakovost. Raje varčujem pri drugih stvareh,« je v pogovoru...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (finančna šola za najstnike) Vem, kako zaslužiti, zato si lahko privoščim reči tudi NE

»Ne glede na to, kaj boste počeli v življenju, morate vedeti, da vrednost denarja čez dve leti ne bo ista današnji,« je 46 mladim na...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (finančna šola za najstnike) 14-letnik Jaka ve, koliko je vreden  

Jaka Krčovnik pod umetniškim imenom Jack on the Box bi bil rad poklicni youtubar. Na svojem kanalu ima skoraj 22 tisoč naročnikov....

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (finančna šola za najstnike) Samo 20 odstotkov služb je objavljenih na spletu!

To dejstvo je na prvi uri presenetilo tudi 71 osnovnošolcev, dijakov in študentov, ki so se nam med zimskimi počitnicami pridružili na...

MOJEFIN
Razno
Razno (5 nasvetov) Čudna odločba za prometni prekršek iz Italije. Naj jo plačam?

Odločbe o storjenih prekrških ne pridejo od policije ali redarstva, temveč od zasebnih agencij za izterjavo kazni. Njihova obvestila so...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Tem 4 idejam so se posmehovali, zdaj so pravi hit

To so poslovne ideje podjetnikov, ki se jim je marsikdo na začetku smejal ali vsaj čudil, češ kdo pa to sploh potrebuje, zdaj pa...