(Finančna šola 45 plus) Kako z denarjem na pragu zrelih let
(Finančna šola 45 plus) Kako z denarjem na pragu zrelih let
  19.02.2019  |  11:13
Čas branja: 9 min
V obdobju, ko se bližate magičnemu 50. letu življenja, morate dokončno poskrbeti za pametno upravljanje svojega imetja.

Po 45. letu postanejo stvari nekako dokončne. Ni več dvoma, v zrelih letih ste. Čustveni vrtinci so za vami, leta takšne in drugačne rasti so mimo, v rokah imate tako dobre kot slabe karte – in vi ste tisti, ki igra z njimi. Čas s starši postaja čedalje bolj dragocen, otroci odhajajo po svoji samostojni poti. Nabirajo se fizične tegobe zrelega obdobja.

In upravljanje premoženja postane eno od pomembnih vprašanj. Serije vprašanj. Res potrebujete nov avtomobil? Ali ni postalo stanovanje preveliko? Je denar v nogavici res najpametnejša rešitev? Je bančna vloga še slabša? Katera druga naložba je dovolj varna?

PREMOŽENJE: bodite drznejši pri razpršitvi

Slovenci po statistiki Eurostata sodijo med najvarčnejše v EU. Posamezno gospodinjstvo je v letu 2017 v povprečju privarčevalo 1.750 evrov. Pri vlaganju svojega denarja so konservativni, saj zaupajo predvsem gotovini in vlogam na bankah, v katerih imamo naloženih 18,8 milijarde evrov. Le malenkost več imajo skupaj v vseh drugih oblikah naložb, v delnicah, zavarovanjih in pokojninskih stebrih ter vrednostnih papirjih. Bi lahko bili drznejši?

V deležu prihranjenega razpoložljivega dohodka smo res varčni, a je obseg prihrankov precej manjši kot v podobno razvitih zahodnoevropskih državah, denimo na Portugalskem, pravi Saša Dragonja, direktorica sektorja za trženje in prodajo v NLB Skladih. »Kako tvegan portfelj naložb si lahko privošči posamezno gospodinjstvo, je odvisno od različnih dejavnikov, zlasti od previdene dobe varčevanja, ravni prihodkov, obsega posojil, števila vzdrževanih članov in značajskih lastnosti članov gospodinjstva,« našteva Dragonja in dodaja, da se mora dolgoročni vlagatelj pri neoptimalni, premalo drzni razporeditvi premoženja sprijazniti z doseženo nižjo donosnostjo.

Prihranke je priporočljivo razpršiti v bolj tvegane naložbe, ki lahko dolgoročno bolj zrastejo, na primer delnice, dodaja Marko Ploj, direktor Finančne skupine Prima. »Denar na banki namreč dolgoročno izgublja vrednost. Če prejmete 0,5 odstotka letnih obresti, hkrati pa vam inflacija 'poje' dva odstotka, ste realno izgubili 1,5 odstotka,« opozarja. V denarju to pomeni, da je vaših 10 tisočakov na banki po letu dni vrednih le še 9.850 evrov, torej 150 evrov manj.

VARČEVANJE: pospešite vlaganje za starost

V obdobju, ko si otroci začenjajo zagotavljati samostojno bivanje, vi pa že resno razmišljate o svoji renti in zagotavljanju zdravstvenega standarda za tretje življenjsko obdobje, disciplinirano nadaljujte oziroma pospešite varčevanje za starost. »Pri 45 letih starosti bi morali imeti pokojninske prihranke v višini štirih letnih plač,« navaja Marko Ploj nekatere raziskave. Če na leto zaslužite na primer 15 tisoč evrov (1.250 evrov neto), bi morali imeti do 45. leta privarčevanih vsaj 60 tisoč evrov. »Če za tem ciljem zaostajate, morate pospešiti varčevanje,« še svetuje finančni svetovalec.

Vendar pa je tveganje treba tudi postopno ublažiti, opozarja Saša Dragonja. Denimo, 20 let pred upokojitvijo naj ima vlagatelj 60 odstotkov privarčevanih sredstev naloženih v delniške naložbe, razliko pa v obvezniške naložbe in denarna sredstva. Pet let pred upokojitvijo naj bo vlagateljev delež delnic občutno manjši, na primer okrog 40 odstotkov, navaja primer.

NEPREMIČNINE: stanovanja se je včasih najpametneje rešiti

Med Slovenci še vedno prevladuje miselnost, da so lastniki nepremičnin premožnejši, nepremičnina pa velja za kapital, ki ostane za čas po upokojitvi ali pa kot zapuščina otrokom, opaža Stanka Solar, direktorica nepremičninske agencije Stan. Tudi če bi nekaj vrednosti izgubili, se z nepremičnino čutimo varnejše, kot če bi imeli denar v banki ali pa bi vlagali v vrednostne papirje in drage kovine, dodaja.

Opaža pa tudi, da je neuporabljenih nepremičnin pri nas zelo veliko. »Pogosto jih ljudje niti ne oddajajo najemnikom,« se čudi nepremičninska strokovnjakinja. Dodaja, da bi se po drugi strani verjetno več starejših ljudi odločalo za bivanje v najemniških stanovanjih namesto v lastnih velikih in potratnih hišah, če bi se v Sloveniji bolj uveljavila praksa dolgoročnih najemov: »Zelo pomembno je, da starejšim ljudem predstavimo možnost selitve v varčnejše hiše oziroma stanovanja, ki so v bližini zdravstvenega doma, trgovin in banke.«

Počasi sicer postajamo bolj ozaveščeni in racionalni v razumevanju nepremičnine kot premoženja, ki ga je mogoče v starostnem obdobju unovčiti za pokojnino oziroma kot vir za bivanje v varovanem stanovanju, še pravi Stanka Solar. »Od tega premoženja lahko tudi ljudje z nižjimi pokojninami v celoti skrbijo zase in si plačujejo domove za starejše. Zato bi morali spodbujati svoje starše, naj prevelike nepremičnine prodajo in s tem olajšajo življenje sebi in svojim otrokom.«

PRAVNE ZADEVE: z mučno pravdo izgubljajo vsi

V obdobju po 45. letu se pojavi tudi težave, zaradi katerih je obisk odvetnika skoraj nujen. »Do zapletov še vedno najpogosteje prihaja pri vprašanjih, povezanih z dedovanjem. Čedalje pogosteje so predmet izpodbijanja oporoke, prav tako dedne pogodbe,« opaža Nataša Pirc Musar, direktorica Odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle.

Dediči namreč čutijo, da jim pripada določen del zapuščine po pokojnem, včasih tudi ne glede na to, da z zapustnikom niso bili v stikih in zanj niso skrbeli. »Pogosto se izkaže, da na koncu dolgotrajnih in mučnih sodnih sporov izgubijo vsi in da spori niso ekonomsko učinkoviti,« pravi odvetnica.

Žal so redke tudi sporazumne delitve skupnega premoženja med razvezanimi zakonci. »Pogosteje se seveda zapleta v primerih, ko gre za večje premoženje. Sodni postopki so dolgotrajni in dokazno zapleteni, vedno pa sta oba nekdanja zakonca prepričana, da sta k skupnemu premoženju prispevala več in izpodbijata zakonsko domnevo o enakih deležih.«

V še eno past se Slovenci po mnenju odvetnice prepogosto ulovijo. »Ne glede na to, da mediji pogosto poudarjajo zgodbe, ki kažejo veliko stisko ljudi v primerih nevračil posojil in danih poroštev, so ljudje še vedno močno zaupljivi. Denar se posoja brez listinskih potrdil, na ustno obljubo, poroštva se podpisujejo lahkomiselno.«

Pri vlaganju v nepremičnine so Slovenci čedalje skrbnejši, saj preverijo zemljiškoknjižno stanje, poskrbijo za vknjižbo in poiščejo ter zaupajo strokovni pomoči odvetnikov in notarjev, pravi Musarjeva.

ZDRAVJE: še vedno: zdrava hrana, gibanje, čim manj stresa

Na koncu vedno šteje zdravje. Štirideset let ga zapravljamo, nadaljnjih 40 pa vanj ogromno vlagamo, je pred časom potarnala bralka, ki je za obiske zdravnikov in alternativcev zapravila več kot 15 tisočakov. Po izkušnjah Lučke Jagodic Klipšteter, zdravnice iz ZD Logatec in prejemnice priznanja dobra praksa 2018 revije Medicina danes, ljudje bolj vlagajo v samoplačniške preglede in nekatere posege, pri katerih ocenjujejo, da so čakalne dobe predolge.

»V tem obdobju se lahko že pojavljajo obolenja v ustni votlini, zlasti na zobeh, radikalna popravila pa so kar velik strošek. Marsikdo poišče ustrezno storitev na Hrvaškem, saj so tam cene nižje. Tudi na operacije kratkovidnosti in daljnovidnosti na očeh se kar pogosto potuje na Hrvaško,« pravi zdravnica.

Pokažejo se lahko tudi znaki kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga. Za to so pametna naložba programi, ki spodbujajo k zdravi prehrani, ustreznemu gibanju, zadostnemu spanju in druženju z ljudmi, ki niso preveč »strupeni«. »Za vse to pa niti ni potrebna posebna naložbena strategija finančnih sredstev, ampak predvsem čas,« pravi. Preventiva je vedno boljša in tudi cenejša od kurative.

Pogosto se ljudje v tem obdobju zatekajo tudi k nepotrebnim stroškom za zdravje. »Včasih se mi zdi, da ljudje v želji, da bi storili najbolje za svoje zdravje, nasedajo skrajno nepoštenim praksam, ki jim iz žepov potegnejo velike vsote za nič učinka,« opozarja zdravnica. Marsikateri prehranski dodatki, mazila, zelena zdravila, pasovi so povsem nepotrebni,« opozarja in svetuje, da se raje zanesite na pravila, ki jih že leta potrjujejo raziskave: uravnotežena prehrana, recimo sredozemska dieta, 150 minut raznolikega gibanja na teden, nekajenje, vzdrževanje primerne telesne teže in življenje, ki ni zgolj delo, so varovalni dejavniki, s katerimi zmanjšamo možnost, da bi zboleli za katero od kroničnih bolezni – visokim krvnim tlakom, diabetesom, aterosklerozo in obolenjem srca ter ledvic, kronično obstruktivno boleznijo pljuč, osteoporozo pa tudi za rakom in demenco.

Zdravnica ima še en dober naložbeni nasvet: »Enkrat na leto grem na počitnice za tri tedne. Takrat poskrbim za urejeno letno zdravstveno zavarovanje z asistenco in za nezgodno zavarovanje. Vedno se cepim proti gripi in cepila se bom tudi z drugimi cepivi, ki bodo utemeljena.«

AVTO: ločite že od (drugega) avtomobila

Večina Slovencev premalo varčuje za pokojnino in preveč zapravlja za luksuz, opaža finančni svetovalec Marko Ploj. »V primerjavi z razvitimi zahodnimi državami namenimo absolutno prevelik delež plače za avtomobile, preveč pa imamo tudi prihrankov na banki in v nepremičninah, namesto da bi jih večji delež preusmerili v delniške naložbe, ki dolgoročno prinašajo večje donose,« izpostavlja.

Po nekaterih raziskavah dajemo Slovenci avtomobilom prednost celo pred zdravjem, čeprav gre za naložbo z visokimi stroški delovanja in hitrim izgubljanjem vrednosti. »Radi imamo dober avtomobil, tudi če zanj plačujemo posojilo,« pravi Miloš Milač, urednik portala Avto.finance.si. »Mesečni obrok posojila je le polovica celotnega stroška. Še zlasti upada vrednosti ne znamo uvrstiti v kalkulacijo, velja pa za največji strošek pri avtu. Avtomobil za ceno 30 tisoč evrov je po štirih letih vreden le 15 tisočakov, to pa pomeni, da nas le upad vrednosti stane 300 evrov na mesec. Prištejmo še registracijo, zavarovanje, servise, gorivo in druge manjše stroške in smo pri 500 evrih, še preden plačamo obrok lizinga ali posojila.« Povprečna starost slovenskega osebnega vozila je 9,7 leta, kar je nekoliko več kot v Avstriji in Nemčiji in precej manj kot v Italiji in na Hrvaškem. Težava je bolj v številu: v povprečju ima vsako gospodinjstvo pri nas skoraj dva avtomobila. »Zelo cenimo luksuz stalne mobilnosti, da nam je avto ves čas na voljo. To je, čeprav veliko stane, pomembnejše, kot pa da bi občasno kombinirali s skupnimi vožnjami, javnim prometom, vožnjo s kolesom in preprosto s hojo. V tem primeru bi en avtomobil z lahkoto umaknili iz domače garaže,« pravi Miloš Milač.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Nakup
Pameten nakup Zakaj se ponudbe med agenti iste zavarovalnice razlikujejo? 

Bralka Sonja bi rada zamenjala agenta, ne pa zavarovalnice. Pri drugem agentu iste zavarovalnice bi namreč lahko dobila višji popust pri...

MOJEFIN
Nakup
Pameten nakup (reportaža) Peta škornja – skriti in ugoden italijanski biser

Bili smo v cenejši, položnejši in manj oblegani »Sardiniji« kot nekateri pravijo Apuliji, ki leži v peti škornja Italije. Sestavili...

MOJEFIN
Razno
Razno (45 plus) To je bila najboljša delavnica o nepremičninah! Vse na enem mestu.

Takšni so bili včeraj komentarji takoj po koncu prve delavnice Finančne šole 45 plus. Osemdeset udeležencev je včeraj dobilo...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (svetovalnica) Davkarija Darku dviguje pritisk in davek na dividende. Kaj lahko stori?

Bralec Darko se jezi, ker mu je davkarija 'vzela' preveč davka na dividende, izplačane v tujini, pa čeprav ima Slovenija sklenjene...

MOJEFIN
Razno
Razno (znani Slovenci) Oči, smo bogati? Odgovoril sem: »Da«!

Najbolj iskan specialni pedagog za motnje vedenja in osebnosti, pisec in podjetnik Marko Juhant brez dlake na jeziku pove, da bi morali...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (vroča alternativa) Vlagati preko platform množičnega posojanja?

Množično posojanje dosega eksponentno rast, veliki oglaševani donosi (tudi prek 10 odstotkov) pritegnejo ogromno zanimanja. Je to lahko...

MOJEFIN
Razno
Razno Nagrada za lepo spričevalo: da ali ne?

Samo še nekaj dni je do konca šolskega leta. Otroci so celo leto usvajali nova znanja, se učili, delali domače naloge, nekateri bolj...

PRO
Članki
Članki Rekordno število zaposlenih v drugem pokojninskem stebru

Konec leta 2018 je po zadnjih podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za dodatno pokojnino varčevalo že 548.189...