Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
finančna pismenost   dodaj
zaslužek   dodaj
počitnice   dodaj
službe   dodaj
Patrik Bratuša dodaj
 
(delo v tujini) Patrik pri milijonarju, Anica s tisočaki, Eva pa v beg pred medvedom
(delo v tujini) Patrik pri milijonarju, Anica s tisočaki, Eva pa v beg pred medvedom
  11.01.2019  |  13:10
Čas branja: 9 min
Patrik je živel in delal pri milijonarju v Avstraliji, delal je še v zabaviščnih parkih v ZDA, v gradbeništvu na Novi Zelandiji in kot prostovoljec v Gambiji. Anica je delala v kampu v New Jerseyju in restavraciji v Kaliforniji, kjer je tudi lepo zaslužila, Eva pa je za nekaj mesecev »skočila« čez lužo in delala v počitniškem resortu. Zakaj so sploh odšli delat v tujino? Koliko so zaslužili in kako so denar porabili? Če vas mika, je čas za prijavo za počitniško delo v tujini do zgodnje pomladi.   

Patrik Bratuša, 26 let, diplomirani inženir prometa

V tujini je delal poleti, in sicer dvakrat v ZDA (skupno delal ter potoval osem mesecev), sedem mesecev je živel v Avstraliji in tri mesece na Novi Zelandiji. Poleti leta 2018 pa je mesec dni prostovoljno delal v Gambiji (Afrika).

Kaj vse je delal? V ZDA je obakrat opravljal različna dela v zabaviščih parkih. V Avstraliji in na Novi Zelandiji je delal za slovenske podjetnike v gradbeništvu in opravljal različna sezonska dela. V Gambiji je prostovoljno učil otroke v šoli in pomagal pri gradnji izobraževalnega centra.

Zakaj prav te destinacije? »Vse te destinacije sem si izbral, ker gre za razvite države (razen Afrike), mladi pa tudi lažje dobijo delovni vizum. V teh državah se da dobro zaslužiti in obenem veliko potovati. Eden glavnih razlogov za selitev v angleško govoreče države je bilo tudi moje pomanjkljivo znanje angleščine. Tam sem bil prisiljen, da znanje angleškega jezika izboljšam in nadgradim.«

Odhodki in prihodki? »V primerjavi s slovensko urno postavko sem v ZDA zaslužil še enkrat več, na Novi Zelandiji dvakrat več in v Avstraliji celo trikrat več. Temu primerno sem plačeval tudi višjo najemnino. Preden sem vstopil v ZDA, sem imel okoli 1.500 evrov začetnih stroškov (agencija STA, vizum, zavarovanja, letalska vozovnica ...), vendar se mi je ta znesek povrnil že po dobrem mesecu dni dela. Tam sem tudi celoten zaslužen denar v celoti zapravil, ker sem s prijatelji ogromno potoval in videl skoraj vse, kar se splača obiskati v tej ogromni državi. V Avstraliji in na Novi Zelandiji sem z zasluženim denarjem prav tako veliko potoval, ampak sem prihranke prinesel tudi domov, obiskal sem še Hongkong ter Singapur. Življenje je v teh državah je dražje kot doma. Denimo v Avstraliji stane škatlica cigaret 16 evrov. Enomesečno voluntiranje v Gambiji pa me je stalo približno 1.800 evrov (letalske vozovnice, prenočišče, hrana, izleti, prevoz, cepljenja ...). Od tega zneska lahko odštejem 790 evrov, ki sem jih pridobil kot štipendijo prek državnega razpisa.«

Najbolj pozitivne izkušnje: »V ZDA mi je bilo všeč, da sem delal z mladimi z vsega sveta, medtem ko sem v Gambiji spoznal, da tamkajšnji otroci v šoli potrebujejo malo, da so srečni, kljub revščini, v kateri odraščajo. Na Novi Zelandiji sem živel pet tednov na enem izmed rajskih otokov, kjer sem imel vsakodnevno med delom pogled na turkizno čisto morje. V Avstraliji pa sem živel pri milijonarju in opravljal vzdrževalna dela v njegovi vili ter tako okusil življenje 'na veliki nogi'. Med potovanjem po ZDA sem si privoščil križarjenje po Bahamih. To sicer ni najbolj nora stvar, ki sem si jo privoščil, vendar je bila vredna svojega denarja – okrog 400 evrov.«

Nasvet mladim: »Pojdite v 'akcijo' čim prej in naj vas navidezne ovire ne ustavijo. Včasih je treba storiti le majhen korak, ki nas prisili, da postorimo vse potrebno, na primer nakup letalske vozovnice ali plačilo vizuma. Po tem bodo nadaljnje priprave lažje stekle. Vsaj tako je bilo v mojem primeru. Slabše znanje tujega jezika prav tako ni ovira. Slovenci govorimo zelo dobro angleško v primerjavi z drugimi narodi. Tujina je odlična priložnost za pridobitev širine, osamosvojiš se in izstopiš iz cone udobja ter se naučiš razmišljati drugače. Naj dodam še to, da sem v eni od obiskanih držav spoznal tudi svojo punco, ki je sicer Slovenka. Trenutno živiva v Sloveniji, a se tu še ne nameravava ustaliti.«

Informacije je našel: »Potrebne informacije sem večinoma pridobil 'od ust-do ust', se pa na spletu najdejo skoraj vse potrebne informacije.«

Eva Kljun, 30 let, youtuberka, animatorka, podjetnica

Eva se je v ZDA odpravila, ko je bila stara 26 let. Za delo v tujini se je odločila, ker je želela postati bolj samostojna in ker jo je gnala želja po raziskovanju druge kulture. Poleg tega je morala nujno izboljšati svojo angleščino. »Zamudila sem vse Erazmuse in edina možnost je bila, da se za pol leta odpravim na delo v tujino,« pravi.

Kaj je delala: »Živela sem v počitniškem resortu, kjer smo sprejemali družine, ki so ob jezeru preživljali počitnice. Lokacija je bila sanjska – brez javne razsvetljave in asfaltiranih cest, živeli smo v lesenih hišicah ob jezeru. Ponoči so v kamp prihajali medvedi, podnevi smo hribolazili in se s kajaki odpravljali na bližnje otoke. Delala sem v dnevnem vrtcu, kjer so gostje za štiri ure pustili svoje otroke, preostale štiri ure sem delala v trgovini, kjer so si obiskovalci resorta kupovali sladkarije, si izposojali kolesa, loparje za tenis ali igrali namizni tenis. Ko so ugotovili, da sem urna, sem dobila še veliko drugih zadolžitev – vsako jutro sem zalivala rože, raznašala pošto in še mnogo stvari.«

Odhodki in prihodki: »Za agencijo, ki je zame uredila vse potrebno, in delovni vizum z vsemi papirji sem porabila približno 1.500 evrov. S seboj sem vzela tudi 200 evrov žepnine, saj smo prvo plačo prejeli šele po 14 dnevih dela. Poleg tega sem morala v Ameriki odpreti še svoj bančni račun. Resort nam je zagotavljal bivanje in tri obroke na dan brezplačno. Sem pa zato imela najnižjo postavko – okrog sedem dolarjev na uro. Vseeno se mi je delo splačalo, saj sem kar veliko zaslužila. V petih mesecih okrog 4.500 evrov. Raje pa ne pomislim, koliko sem zapravila (smeh).«

Najbolj pozitivna izkušnja: »Najprej sem se prijavila za mesto sobarice, potem pa so me na pogovoru spraševali o mojem dobrodelnem delu in tako sem dobila boljše delo. Presenetilo me je, da cenijo vsako delo, in če vidijo, da si dober, ti dajo priložnost.«

Najbolj nora izkušnja: »Ko sem neko noč bežala pred medvedom (smeh). Ta je namreč rad prihajal brskat med smetmi in tako sem ga srečala. Na uvajanju smo sicer imeli predavanje, kako se spopasti z medvedom, ampak mi smo samo tekli. (smeh)«

Najbolj nora stvar, ki si jo je privoščila: »Ves zaslužek sem porabila za nakup novega fotoaparata in za potovanje po ZDA. Fotoaparat je stal 350 dolarjev, pri nas pa bi 600 evrov.«

Nasvet mladim: »Na takšnem potovanju izveš veliko o sebi – prvih 14 dni sem imela noro domotožje, vsak dan sem jokala in klicala domov. To me je res presenetilo, ker si nisem mislila, da bo tako hudo. Še prej pa je treba urediti kar nekaj papirologije, zato sem se odločila, da si delo uredim prek agencije.«

Anica Vodnik, 26 let, študentka socialne pedagogike

Pred tremi leti je delala skoraj tri mesece v otroškem kampu v New Jerseyju v ZDA, leta 2018 pa še tri mesece v restavraciji ob jezeru Tahoe v Kaliforniji.

Zakaj delo v tujini: »Želela sem pridobiti izkušnje na področju dela z otroki ter izpopolniti angleščino. V restavraciji pa sem delala, ker sem želela dobiti nove izkušnje dela v turizmu.«

Delo v kampu: »Delo v kampu je bilo vezano na moje področje študija. Pridobila sem ogromno novega znanja in izkušenj. Moja naloga je bila motivirati otroke v preizkušanju novih stvari, da stopijo iz cone udobja, skrbela pa sem tudi za zabavo otrok. Hitro sem ugotovila, da sem spretna pri vodenju otrok s težavami z agresijo in tako sem celo poletje preživela v njihovi družbi. To je bil zame kar precejšen izziv, saj je bilo to področje zame novo.«

Odhodki in dohodki: »Ko sem se odločila za delo v kampu, me je program stal 775 evrov, plačala sem tudi za vizum, okoli 140 evrov, in zavarovanje med potovanjem. Skupaj je vse skupaj stalo malo manj kot tisoč evrov. Z delom sem zaslužila okoli 1.300 evrov, hrano in bivališče sem imela brezplačno. Denar sem potem porabila za potovanje po Južni Ameriki, kamor sem se odpravila takoj po koncu dela v kampu.«

Delo v restavraciji: »Šlo je za običajno študentsko delo, imela sem veliko prostih dni za raziskovanje okolice. Veliko bolj sem se povezala z drugimi študenti, ki so prišli v ta program, saj sem imela precej več časa za druženje z vrstniki ter raziskovanje ameriške kulture. V restavraciji delo ni bilo naporno, najbolj me je presenetil odziv Američanov na moj naglas. Obožujejo naš naglas, in to z veseljem tudi povedo. Vsi so izredno odprti in prijazni. Večino prostih dni sem preživela v okoliških hribih ali pa ob jezeru. Dirkala sem z vodnimi skuterji, skočila s padalom, na izlet smo se odpravili s čolnom, odšla sem na 'Hot balloon race' in kampirala v naravi. Živela sem v leseni hiši, kjer nikoli nismo zaklepali vrat.«

Odhodki in dohodki: »Ko sem delala v restavraciji, me je program stal 845 evrov, vizum okoli 140 evrov, letalska vozovnica 600 evrov. Zaslužila sem malo več kot 5.200 evrov. Morala sem si plačevati tudi bivališče okoli 440 evrov na mesec ter hrano. Večino denarja sem porabila za potovanja in izlete po Kaliforniji. Cene tam so malce višje kot pri nas.«

Primerjava delo v Sloveniji in delo v tujini: »V Ameriki sem zaslužila precej več, sploh letos z delom v restavraciji. V ZDA dajejo precej visoke napitnine, kar mi je prineslo dobršen del plače. Sama izkušnja je bila veliko več vredna kot pa celoten zaslužek in bi jo brez pomisleka z veseljem spet ponovila.«

Najbolj nora stvar, ki si jo je privoščila: »Skok s padalom – cena 230 evrov.«

Nasvet mladim: »V tujini se hitro naučiš samostojnosti, izpopolniš svoje socialne veščine, in kar je najpomembnejše – postaneš samozavestnejši in bolj odprt. Hitro se naučiš, da lahko dosežeš skoraj vse, česar se lotiš. Poleg tega pa spoznaš ljudi z vsega sveta, s katerimi ostaneš v stiku še dolga leta. Naučiš se biti pogumen, kar praktično pomeni, da si postavljaš cilje in jim slediš ne glede na okolje, v katerem si.«

Informacije je našla: »Vse sem dobila na spletu – spletna stran STA potovanja (zdaj NOMAGO Travel), šla sem na predstavitev poletnega dela v ZDA in takrat sem se odločila, da je definitivno priložnost, ki jo moram izkoristiti. Tujine ne smemo jemati prelahko, saj zahteva veliko truda in prilagajanja. Zato je pomembno, da se dobro pozanimamo, povprašamo osebe, ki so že imele podobno izkušnjo.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje Našli smo Slovence, ki si delijo avto in tako prihranijo

Zadnje čase je vse bolj aktualna ideja o delitvi avtomobilov. Se bo to prijelo tudi med Slovenci? Znani smo namreč po tem, da imamo radi...

MOJEFIN
Razno
Razno (finančna šola za najstnike) Raiven: Denar moraš vložiti, da lahko potem zaslužiš!

»Pri svojem glasbenem ustvarjanju ne varčujem, ker na prvo mesto postavljam kakovost. Raje varčujem pri drugih stvareh,« je v pogovoru...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (finančna šola za najstnike) Vem, kako zaslužiti, zato si lahko privoščim reči tudi NE

»Ne glede na to, kaj boste počeli v življenju, morate vedeti, da vrednost denarja čez dve leti ne bo ista današnji,« je 46 mladim na...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (finančna šola za najstnike) 14-letnik Jaka ve, koliko je vreden  

Jaka Krčovnik pod umetniškim imenom Jack on the Box bi bil rad poklicni youtubar. Na svojem kanalu ima skoraj 22 tisoč naročnikov....

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (finančna šola za najstnike) Samo 20 odstotkov služb je objavljenih na spletu!

To dejstvo je na prvi uri presenetilo tudi 71 osnovnošolcev, dijakov in študentov, ki so se nam med zimskimi počitnicami pridružili na...

MOJEFIN
Razno
Razno (5 nasvetov) Čudna odločba za prometni prekršek iz Italije. Naj jo plačam?

Odločbe o storjenih prekrških ne pridejo od policije ali redarstva, temveč od zasebnih agencij za izterjavo kazni. Njihova obvestila so...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Tem 4 idejam so se posmehovali, zdaj so pravi hit

To so poslovne ideje podjetnikov, ki se jim je marsikdo na začetku smejal ali vsaj čudil, češ kdo pa to sploh potrebuje, zdaj pa...