Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
vzajemni skladi   dodaj
panoge   dodaj
napovedi   dodaj
Mednarodni denarni sklad dodaj
Apple dodaj
 
Kje smo bili in kam gremo 
Kje smo bili in kam gremo 
  06.12.2018  |  13:37
Čas branja: 3 min
Zadnje četrtletje je bilo za vlagatelje eno izmed najmanj donosnih v zadnjih letih. Pričakujemo večjo nihajnost, kot smo ji bili priča v zadnjih letih. Zgodovina nas uči, da lahko čas povečanega pesimizma pomeni priložnost za nadpovprečno rast.

V leto 2018 smo vstopili z enotnimi pričakovanji o nadaljevanju močne in sinhrone globalne gospodarske rasti. Vztrajnemu okrevanju ameriškega gospodarstva so se pridružila tudi druga – japonsko gospodarstvo z najvišjimi stopnjami v zadnjih letih, nekatere države v razvoju so se izvile iz recesije (Rusija, Brazilija), Evropo je poganjal izjemno močan ekonomski moment. Obeti za finančne trge so bili tako, ob takšnih makroekonomskih razmerah, izjemni podjetniški in potrošniški klimi, ugodni.

Čeprav začetek leta ni bil najbolj spodbuden, so globalni razviti delniški trgi prvo polletje končali nv pozitivnem območju. Največ zaslug za to ima ameriški trg s 4,6-odstotno donosnostjo. Slabše so se izkazali trgi v razvoju, ki so polletje končali pet odstotkov nižje (merjeno v evrih). Negativno dinamiko smo v prvi polovici leta zaznali tudi pri nekaterih obveznicah, predvsem tistih z nižjo bonitetno oceno, medtem ko se donosnosti drugih obveznic niso pomembneje spreminjale. Močno se je podražila tudi nafta, zaradi pričakovanj o tržnem neravnovesju oziroma primanjkljaja na strani ponudbe so bile napovedi za rast v drugi polovici leta še ugodnejše.

Rast na razvitih delniških trgih se je nadaljevala tudi v tretjem četrtletju - ameriški delniški trg je zrasel za 7,8 odstotka, japonski za 3,8 odstotka in evropski za 0,9 odstotka (merjeno v evrih). Spet so se slabše izkazali razvijajoči se trgi, s čimer se je razlika v doseženi donosnosti še povečala. Glavni razlogi za rast delnic so bile stabilne in zdrave gospodarske razmere v ZDA, dobre objave rezultatov poslovanja podjetij (v ZDA in Evropi, manj na trgih v razvoju) ter nadpovprečni optimizem vlagateljev. Tveganja, izražena predvsem skozi geopolitiko, so ob izjemnem makroekonomskem sentimentu še ostala nekoliko v ozadju. Zadnje četrtletje je bilo za vlagatelje eno izmed najmanj donosnih v zadnjih letih – nadaljevalo se je višanje obrestnih mer v ZDA, nekateri vodilni kazalniki, čeprav še vedno na nadpovprečnih ravneh, so se začeli obračati navzdol, Mednarodni denarni sklad pa je nekoliko poslabšal napoved svetovne gospodarske rasti.

Skozi celo leto sta bili osrednji temi in glavni silnici dogajanj na finančnih trgih dvigovanje obrestnih mer v ZDA ter grožnje o pričetku trgovinskih vojn. Ameriška administracija je s tako imenovano politiko »Make America Great Again« oziroma »America First«, ki temelji predvsem na protekcionističnih ukrepih, začela uresničevati svoje napovedi ter uvedla carine na uvoz jekla in aluminija, pozneje pa tudi na nekatere druge izdelke, proizvedene na Kitajskem. Na drugi strani je Kitajska seveda napovedala protiukrepe. Grožnje so tako postale realnost, finančni trgi so jih začeli postopoma jemati vse bolj resno, precej se je povišala nihajnost. Ameriško dvigovanje obrestnih mer je začelo privabljati vse več denarja s trgov v razvoju, zaradi česar so bile nekatere centralne banke prisiljene slediti ameriški monetarni politiki. Višje obrestne mere za podjetniški sektor seveda niso ugodne, saj povečujejo stroške financiranja oziroma znižujejo poslovni izid. Dodatno postane delniški naložbeni razred manj privlačen tudi zaradi zahtev investitorjev, ki v naraščajočih donosih alternativnih naložbenih razredov povečujejo svoja pričakovanja tudi pri investiranju v delniški kapital.

Najbolj in najmanj donosne naložbe 2018

Z vidika donosnosti posameznih delnic smo letos videli dva obraza. V prvi polovici leta so delnice iz informacijskega sektorja še nadaljevale rast, so pa postopno vse večjo priljubljenost začeli izkazovati neciklični sektorji. V drugi polovici leta smo zaradi poslabšanih obetov videli precejšno korekcijo nekaterih delnic, ki so bile v zadnjih letih najbolj priljubljene – Apple, Amazon, Google, Facebook ... Enako velja za delnice energetskega sektorja, ki so se zaradi močnega popravka cene nafte precej pocenile. Izmed necikličnih sektorjev sta največ pridobila sektorja zdravstva in javne oskrbe.

Kako naprej?

Kot vedno malim vlagateljem svetujemo ustrezno razpršenost in postopnost pri vstopanju na kapitalske trge. Razpršitev mora izražati posameznikov osebni finančni profil. Pričakujemo večjo nihajnost, kot smo ji bili priča v zadnjih letih. Nestanovitnost je značilnost tveganih naložb, zato se izogibajmo paničnim odzivom na večje nihaje cen naložb. Zgodovina nas uči, da lahko čas povečanega pesimizma pomeni priložnost za nadpovprečno rast.

*Gašper Dovč je upravitelj premoženja v družbi Triglav Skladi

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Razno
Razno Trije najbogatejši o tem, kako zabiti gol

Ko nogometaš Lionel Messi zabije gol, je pristno vesel in takrat ne razmišlja, koliko denarja mu bo to prineslo. Tudi jaz se tako...

MOJEFIN
Zaslužek
MOJEFIN
Zaslužek
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (moj portfelj) Imam 150 tisočakov v 24 skladih. Kako naj uredim portfelj?

Bralec Mitja ima 150 tisočakov vreden portfelj, ki se na prvi pogled zdi zelo razpršen, saj ima denar vložen v kar 24 različnih...

MOJEFIN
Razno
Razno (anketa) Če bi imel čarobno palčko, bi.... 2

Želja je veliko, vse niso uresničljive. Velikokrat si ovire postavimo sami v svoji glavi. Kaj pa če bi obstajala bližnjica - čarobna...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje Kako prilagoditi portfelj glede na trenutni poslovni cikel

Kaj nam sporočajo ekonomski kazalci in turbulence na finančnih trgih in kako temu primerno prilagoditi portfelj finančnih produktov?

MOJEFIN
Razno
Razno 5 finančnikov vam priporoča svojo knjigo!

Da vzamemo v roke knjigo, moramo včasih imeti tudi dober razlog oziroma dobro priporočilo, kajne? Pet finančnikov z različnih področji...