Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
pokojnine   dodaj
intervju   dodaj
varčevanje   dodaj
osebne finance   dodaj
Krka dodaj
 
(intervju) Upokojil bi se lahko že pri štiridesetih
(intervju) Upokojil bi se lahko že pri štiridesetih
  14.11.2017  |  22:00  4
Čas branja: 7 min
Na nas se je obrnil redni bralec Mojih financ in se pohvalil, da bi se lahko že pri 40 letih upokojil, saj mesečno poleg plače ustvari 2.100 evrov. Seveda nas je zanimalo, kako. Zgodba je zanimiva, zato vam predstavljamo njegov pogled na obračanje denarja, ki pa nikakor ni priporočilo, da to storite tudi sami.

Lahko najprej pojasnite, zakaj nam želite zaupati svojo zgodbo?

To se je zgodilo povsem naključno. Sovpadalo je s povabilom na vaš dogodek z naslovom Kako se upokojiti pri petdesetih. Jaz bi se lahko upokojil že zdaj, pri skoraj 40 letih. Morda pa moja metoda upravljanja denarja komu prav pride.

Zakaj ne želite biti omenjeni z imenom in priimkom?

Zaradi zavisti. Živim v bloku v središču večjega mesta. Bo sosed rekel, kaj se tako napihujem.

Pravite, da bi se lahko upokojili pri 40 letih. Zakaj pa se ne?

Upokojil bi se lahko, vendar poznam kar nekaj ljudi, ki so takoj po upokojitvi umrli. Z vidika financ pa bi se lahko brez težav, saj na mesec poleg plače ustvarim še prek dva tisoč evrov pasivnih dohodkov. To za moje potrebe popolnoma zadostuje. Sicer pa v svojem delu zelo uživam in še ne čutim potrebe po upokojitvi.

Kaj sploh počnete?

Primarna dejavnost je učenje harmonike, sintetizatorja, kitare … skratka, poučevanje instrumentov ter igranje z duetom na zabavah. Na mesec mi poučevanje inštrumentov prinese »čistih« dva tisoč evrov – to je po plačilu vseh stroškov in prispevkov. Dva­krat na mesec igram tudi na zabavah in zaslužim 450 evrov. Skupaj imam 2.450 evrov neto plače.

Pri svojem delu sem bil vedno odvisen od svojih rok, zato sem razmišljal, kam naložiti denar, da bi ob morebitni nezgodi ali čem podobnem bil še vedno vsaj za silo finančno preskrbljen. Če grem s 15 leti delovne dobe v invalidski pokoj, bom verjetno dobil le 350 evrov mesečne pokojnine. S tem ne moreš ne umreti ne preživeti.

Kako pa ustvarite še dodatna dva tisočaka na mesec?

Pasivne prihodke mi prinaša oddajanje poslovnih prostorov, od tega mi po plačilu davkov ostane 510 evrov na mesec. V najem oddajam tudi 22 harmonik, kar nanese tisoč evrov na mesec. Pri tem sem upošteval 90-odstotno zasedenost, čeprav je v praksi stoodstotna, saj imam čakalni seznam in harmonike gredo še tople do novega najemojemalca. Ker je precej povpraševanja po poučevanju inštrumentov, sem prek podjemne pogodbe kot fizična oseba zaposlil še dva učitelja. Poučujeta otroke, ki jih priskrbim. Teh je okoli 100. Po plačilu vseh stroškov in davkov mi od tega ostane 600 evrov.

Da sploh lahko ustvariš pasivne prihodke, moraš že v startu imeti neko premoženje. Kako ste začeli?

Za prvo naložbo sem se odločil razmeroma pozno – pri 23 letih. Prvič sem vložil na delniške trge. Najprej sem se o tem dobro izobrazil, nato pa z manjšimi zneski vstopil v vzajemne sklade. Ko sem videl, kako to poteka, sem se odločil za nakup delnic. Vložil sem milijon takratnih tolarjev v balkanske delnice (kar je 4.175 evrov, izračunano po menjalnem tečaju 239,64 tolarja za en tolar; op. a.). Po letu dni sem delnice prodal za 400-odstotni donos oziroma približno pet milijonov tolarjev (kar je preračunano 21 tisoč evrov; op. a.)

Od kod pa zamisel za oddajanje harmonik?

Razmišljal sem o alternativnih naložbah, ki niso povezane z delniškimi trgi. In tako dobil zamisel za oddajanje harmonik. Izhajal sem iz svojega poklica, saj sem glasbenik. Nakup harmonike je kar draga zadeva. Otroške stanejo okoli dva tisoč evrov, rabljene nekaj manj. Veliko staršev težko zbere ta denar, hkrati pa je tveganje, da gre le za še eno otroško muho. Tako sem se odločil, da kupim harmoniko in jo oddam za tri mesece. Starši so potem najem podaljšali. In tako se je začelo. Zdaj jih imam 22 in vredne so 26 tisoč evrov.

Kako pa ste prišli do 22 harmonik?

Harmonike sem kupoval postopoma. Vsak dan sem spremljal oglase na bolha.com. Ko sem našel primerne, sem poklical prodajalca in potipal, kako zelo se mu mudi s prodajo. Če se mu je zelo, sem ponudil svojo ceno. Večina je to potem tudi sprejela. Primer: cena v oglasu je bila 1.100 evrov, kupil pa sem jo za 30 odstotkov nižjo ceno, 800 evrov. Pomembno je, da je posel sklenjen tako, da greš po tem lahko v miru tudi na pivo in da ni občutka »natega«.

Kako pa ste se lotili oddajanja poslovnih prostorov?

Ni bilo preprosto. Hišo sem iskal sedem let. Ko sem jo končno našel, sem zanjo odštel le 40 tisoč evrov. Pravi čas, pravo mesto, skoraj v središču mesta. Toda to ni bilo naključje, saj sem nepremičnine spremljal vsak dan. Pet minut na dan je bilo dovolj.

Hiša je bila zelo slabo ohranjena. V prenovo sem moral vložiti še 50 tisoč evrov, prenavljal sem večinoma sam s prijatelji. Hiša ima pet ločenih poslovnih prostorov v skupni velikosti 130 kvadratnih metrov. Imam pa tri najemnike, od katerih dobim 510 evrov najemnine. V tej hiši z ženo ne živiva.

Kje pa živite?

Na stanovanje, v katerem zdaj živim, sem čakal 10 let. Živimo v 90 kvadratnih metrov velikem stanovanju v središču mesta. Kupil sem ga pred tremi leti in zanj odštel 55 tisoč evrov. Prvotna cena je bila 85 tisoč evrov, a ker sem ponudil plačilo z gotovino in pokritje vseh stroškov, povezanih z nakupom, so ponudbo sprejeli. Je pa res, da je bilo stanovanje v razsulu. Za prenovo sem z malce iznajdljivosti potreboval le 10 tisoč evrov. Imam novo kopalnico, nova vhodna vrata. Večinoma sem prenavljal sam s prijatelji. Vrednost stanovanja sem testiral na trgu in ugotovil, da bi ga lahko v dveh dneh prodal za najmanj 100 tisoč evrov.

Imate še kakšno zamisel, kaj bi lahko še oddajali?

Dogovarjam se, da bi v najem oddajal še frizerske stole. Žena ima namreč frizerski salon in opazil sem, da je pogosto v uporabi en stol, dva pa samevata. Tako sem tudi oddal manikirno mizo. Septembra pa sem začel oddajati glasbeno opremo za igranje v duetu.

Pravzaprav oddajate osnovno sredstvo vašega podjetja in podjetja vaše žene – inštrumente in frizerski stol.

To niso osnovna sredstva. Vse je v moji osebni lasti. Hiša, frizerski stoli, manikirna miza – to je vse moja osebna lastnina in to oddajam v najem kot fizični najem. Tudi ženi oddajam v najem, a gre za brezplačnega. Tako so mi tudi svetovali na davkariji.

Kaj pa lahko odda nekdo, ki nima inštrumentov ali frizerskega stola?

Vedno sem izhajal iz svojega posla. Doma sem v glasbi, zato težko svetujem, kje poiskati te dodatne evre. Zagotovo se najde pot, le pozorni moramo biti. Včasih imam občutek, da je ljudi preveč strah. Vedno najdemo izgovore, ne pa priložnosti. Seveda obstaja tudi tveganje. Pred kratkim sem imel slabo izkušnjo z oddano harmoniko. Gospod mi ni plačeval najemnine niti je ni želel vrniti. Toda na koncu smo se le dogovorili.

Ali ste poleg te slabe izkušnje imeli še kakšno?

Največ minusa sem pridelal, ko sem dal 10 tisoč evrov (preračunano iz tolarjev) v upravljanje neki borzni hiši okoli leta 2000. Po nekaj mesecih sem videl, da ne delajo za moj račun, ampak za svojega. Dnevno trgovanje je prineslo na koncu meseca nekaj sto evrov stroškov, dobička pa nobenega.

Navadno se v takšne zadeve vstopa dolgoročno. Ste morda pričakovali preveč in prehitro?

V to sem šel, ker so mi prodali zgodbo o dolgoročni naložbi. Potem ko sem dobil izpisek, sem ugotovil, da so zelo veliko trgovali v enem dnevu – recimo tri transakcije z delnico Krke, pet s Petrolom. Po eni strani so me prepričali, da je treba naložbe držati dolgoročno, sami pa so dnevno trgovali z enimi in istimi naložbami. Zanje je bil glavni vir dohodka strošek transakcije, ki so mi ga zaračunali.

Ali ta hip vlagate v delniške naložbe, vzajemne sklade?

Vlagam po 240 evrov na mesec v različne sklade, in sicer 60 evrov v varčevalni načrt KD Situirana jesen, 60 evrov v KD Popotnica za življenje, 40 evrov v obvezniški sklad, 25 evrov v Triglav Top brand, 25 evrov v Triglav Farmacija in 30 evrov Triglav Renta. Poleg tega pa varčujem tudi na banki – imam sklenjeno mesečno varčevanje po 180 evrov na mesec z letno obrestno mero 1,6 odstotka.

Včasih se bolj ukvarjamo s tem, česar nimamo, in premalo s tem, kar imamo. Imate svoje premoženje tudi zavarovano?

Vedno sem poskrbel za zavarovanje. Najprej sebe – ko sem bil samski za primer invalidnosti za 300 tisoč evrov, zdaj, ko imam otroke, pa še za primer smrti. Tudi žena je zavarovana. Zavarovane imam vse nepremičnine – od potresa, požara, vloma … To, kar ti prinaša denar, ali pa če si od neke stvari odvisen, je treba zavarovati. Primer: imam kolega muzikanta, ki je vedno govoril, kako je to nesmiselno, češ da zavarovalnice samo kasirajo – no, pred kratkim smo imeli dobrodelni koncert zanj, ker mu je zgorelo vse premoženje.

Vas prijatelji sprašujejo za nasvet, kam z denarjem?

Ne sprašujejo me. Tega, kar imam, ne obešam na veliki zvon. Navzven delujemo povsem povprečno in ne izstopamo. Ko stečejo kakšni pogovori o financah, so ljudje na splošno zelo pametni, meni pa se ne ljubi spreminjati njihovega mnenja. Raje se z vsem, kar rečejo, strinjam in pogovor o tem hitro končamo. Nekoč pa me je neki 19-letnik vprašal in svetoval sem mu, naj od vsega, kar zasluži, daje 10 odstotkov na stran.

Koliko časa vam vzame urejanje osebnih financ na dan?

Do pred kratkim sem vodil svoje računovodstvo, prav vsak prihodek in odhodek sem zabeležil v Excelovi preglednici. Pa tudi če je bil samo en evro. Zdaj ne beležim več tako podrobno, imam pa popoln pregled nad svojimi financami. Vsak dan vem, kje so moji evri. Da vse to spremljam, porabim pol ure na dan.

Se tudi finančno izobražujete?

Prav vsak dan. Sem človek, ki mu ni nerodno vprašati, če česa ne zna. Knjige o financah pa najraje kar kupim in včasih preberem tudi po dvakrat, trikrat. Doma imam knjižnico knjig o financah. Naštudiral sem vsaj 50 knjig o financah, obiskal številna neformalna izobraževanja, redno berem Moje finance in Finance. Treba pa je danes ločiti med izobraževanjem in »izobraževanjem«, ko ti na koncu prodajo svoj produkt.

Kakšni pa so vaši naložbeni načrti?

Rad bi kupil hišo zraven moje. Sicer se še ne prodaja, je pa samo vprašanje časa, kdaj se bo in za koliko. Druga zadeva, ki je bolj verjetna, je borzni zlom, ki se bo zgodil letos, prihodnje leto, enkrat se bo že. In ko bodo tečaji delnic upadli, bom kupoval. Tako kot sem leta 2008 po zlomu Lehman Brothersa. Takrat so vsi panično prodajali delnice bank, ki so bile tudi za 90 odstotkov cenejše, jaz pa sem jih kupoval. Nakup sem razpršil na šest ali sedem bank in iz pet tisoč evrov naredil 20 tisoč, in to v zelo kratkem času.

 4

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...