Razmišljate o naraščaju? Pripravite 184.000 evrov!
Razmišljate o naraščaju? Pripravite 184.000 evrov!
  01.08.2017  |  08:50
Čas branja: 19 min
Otroci so naše največje bogastvo. Toda ali ste se kdaj vprašali, koliko vas stanejo? Mi smo se. Od trenutka, ko otrok prijoka na svet, pa do konca izobraževanja vas olajša za 184 tisoč evrov. Čeprav je številka visoka, so naši otroci gotovo največja in najdonosnejša naložba. Koliko je vredno, ko zjutraj prihrumijo v vašo spalnico, ko jih občudujete med spanjem, ko se srečujejo s pomembnimi prelomnicami v življenju? Neprecenljivo! Da boste lahko dobro načrtovali, vam ponujamo 12 finančno-vzgojnih rešitev.

Odločitev za otroka postaja vse bolj finančna odločitev, kar potrjuje tudi 31-letna sogovornica Sonja, ki otrok še nima.

»S partnerjem še nimava rednih prihodkov in otroka si niti ne bi mogla privoščiti, sploh ker ne želiva obremeniti staršev. ​Poleg tega želje oziroma notranje potrebe po otroku še nimava, delno tudi zaradi finančne nestabilnosti, čeprav družino v prihodnosti načrtujeva.« Občasno s partnerjem čutita pritisk staršev in vrstnikov z otroki, kdaj mislita imeti naraščaj, češ da sta že v letih.

»Prepričana sem, da vseeno neke pogoje moraš imeti izpolnjene, da lahko otroku zagotoviš normalno otroštvo, odraščanje, in finančna ter osebna stabilnost in dovolj časa so zagotovo eni izmed pomembnejših,« pojasnjuje Sonja.

Da mladi vse bolj načrtujejo rojstvo otroka, kaže tudi statistika. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka namreč vztrajno narašča. V letu 2015 je bila že 29,3 leta, še v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja pa 23 let. Prelaganje rojstev v poznejša leta je tudi posledica sodobnega življenja, izobraževanja in dela v modernih razvitih državah, pojasnjuje profesor Janez Malačič z ljubljanske ekonomske fakultete.

»Premajhna rodnost ustvarja dolgoročno velika neravnovesja med večjimi kontingenti prebivalstva. To pa vodi v krize, ki se vse bolj izrazito vrstijo okrog nas,« pojasnjuje.

Najcenejši so dojenčki, najdražji dijaki

Kdaj pa nas otrok najbolj udari po žepu? Finančno najbolj naporno za denarnice staršev je srednješolsko obdobje. Takrat nam muhasti najstniki pridelajo kakšen siv las, pa tudi olajšajo za več kot sedem tisočakov na leto, kaže naš izračun. Nič manj finančno stresno ni, ko so z eno nogo na poti k samostojnosti – na fakulteti. Čeprav jih večina takrat vsaj občasno dela, so mladi odrasli še vedno zelo veliko finančno breme za starše, saj stanejo dobrih šest tisoč evrov na leto. Najcenejši so v tem pogledu dojenčki. Prvo leto vas otrok stane dobre štiri tisočake.

Skupen strošek ob rojstva pa do 25. leta starosti pa je 184 tisoč evrov, pri čemer smo upoštevali dvoodstotno inflacijo. Za primerjavo – to je približno toliko, kot bi zdaj odšteli za dvo- ali trosobno stanovanje v Ljubljani. In kako komentira oceno 31-letna Sonja? »Odvisno, s čim primerjaš in koliko ti je nekaj vredno. Sliši se veliko, ampak veliko dobiš nazaj, pa ne v denarju.«

So se otroci podražili?

Podobno oceno stroškov vzgoje otrok smo pripravili tudi pred šestimi leti, ko smo izračunali, da nas je otrok stal 145 tisoč evrov, pred desetimi leti, ko smo raziskavo opravili prvič, pa 125 tisoč evrov. Do razlik prihaja v nekoliko spremenjeni metodologiji računanja ter tudi zaradi upoštevanja drugih predpostavk, ki smo jih podrobneje pojasnili v okviru z naslovom Kako smo računali. Omenimo jih le nekaj. Prva opaznejša sprememba je pri šolninah, športnih aktivnostih in tečajih. Zdaj smo upoštevali za 50 odstotkov manjše zneske dodatnih dejavnosti kot leta 2011. Nekatere dejavnosti, denimo obiskovanje glasbene šole ali jezikovnega tečaja, so res drage, po drugi strani pa je cel kup brezplačnih v okviru šole ali zelo poceni v okviru športnih društev in klubov.

Druga precejšnja razlika je pri žepnini. V izračunu iz leta 2011 smo upoštevali, da tudi po koncu srednje šole starši dajejo otrokom žepnino. Zdaj mladi pravijo, da jim starši primaknejo kakšen evro sem in tja, morda za rezervoar goriva, kino, nikakor pa ne žepnine. V izračunu je tako odpadlo 3.600 evrov na leto. Pomoč pri nakupu avtomobila smo s prejšnjih 4.500 zmanjšali na 2.500 evrov, za kolikor že dobite zelo soliden rabljen avto, je povedal Miloš Milač, urednik portala Avto Finance.

Iz tabele smo izločili časopise in revije, te si zdaj otroci izposojajo v knjižnici. Nič več ni množičnega kupovanja videoigric, smo pa v izračun dodali nakup aplikacij za 30 evrov na leto. Izločili smo potovanja, saj so nam mladi povedali, da jim starši za razne avanture ne dajejo denarja. Na novo smo dodali še maturantski ples in poletna počitniška varstva in tabore, ki starše tudi lepo udarijo po žepu.

Kaj pa, če imam dva otroka?

Če se prvorojencu pridruži še drugorojenec, je vsota, ki jo vložite v svoje otroke od rojstva do službe, še večja. Čez palec prek 260 tisoč evrov. Stroški z drugorojencem so praviloma nižji, saj velikokrat reciklira stvari prvorojenca.

Starši – pametno načrtujte!

Otroci so naša naložba. Toda, da bo ta donosna, moramo vanje vlagati ne le denar, ampak predvsem čas. Zato, da jim postavimo dobre temelje in prave vrednote. Potem je vse mogoče. Res je tudi, da ne vemo, kaj bo čez 25 let. Morda bomo leteli na Luno, si hrano tiskali, vozili leteče avtomobile. Kdo ve? Naš prikaz uporabite za načrtovanje, da vas izdatki ne presenetijo. Imeti otroka je najbolj odgovorna naloga, ne pustite, da vam finance prekrižajo načrte. Načrtujte. Varčujte. Na kaj vse pa morajo biti starši pozorni, objavljamo v nadaljevanju.

12 NASVETOV ZA STARŠE IN OTROKE

1. ŽEPNINA. Naučite otroke ravnanja z denarjem!

Zato, da bodo zrasli v samostojne odrasle, ki bodo finančno zmožni skrbeti sami zase in z zasluženim tudi kaj ustvarili. Žepnina je lahko odlično orodje za učenje. Kdaj je vaš otrok zrel za žepnino, boste ocenili sami, praviloma je to po 10. letu starosti, ocenjuje Ljubica Marjanovič Umek, profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti, sicer tudi razvojna psihologinja, v članku Starši mi dajejo 100 evrov mesečne žepnine, a mi denarja vedno zmanjka!. »Prave višine žepnine ni, saj je ta odvisna od tega, kaj vse naj bi otrok z njo hipotetično 'kril',« razlaga Umkova. Navadno je žepnina za starejše otroke višja kot za mlajše, saj se paleta njihovih dnevnih navad spremeni. V našem izračunu smo upoštevali, da otrok od 10. leta dobi desetaka na mesec, od 12. do 15. leta 20 evrov, od 15. do 19. pa 30 evrov.

2. DELO. Privzgojite jim delovne navade!

Že v srednji šoli jih spodbujajte k počitniškemu delu. To ne le odebeli njihovo denarnico, ampak tudi podaljša življenjepis, o tem smo pisali v članku S srfanjem do 30 evrov na uro. Delovne izkušnje jim lahko prinesejo tudi službo. Kar 60 odstotkov študentov, ki opravljajo študentsko delo v zadnjem letu študija, se potem tudi zaposli, navaja neuradne podatke Marko Mikulin iz študentskega servisa M servis. Razlogov za počitniško delo pa je še več. Nekaj teh omenja tudi kadrovska strokovnjakinja Laura Smrekar:

  • Če se v določenem delu ne preizkusiš, ne veš, ali ti bo všeč ali ne – zato je v tej fazi smiselno, da poskusimo čim več različnih stvari.
  • Spoznavamo in ugotavljamo, katera dela in delovna okolja nam ustrezajo, v čem smo dobri ter kaj nam je velik napor, neprijetna izkušnja.
  • Bolje razumemo odnose v podjetju, med sodelavci, z nadrejenim.
  • Tako lahko v prihodnje lažje izbiramo tudi nadaljnji študij oziroma poklic.

»Vsako poletje sodelujem na festivalu Dnevi vina in poezije na Ptuju, kjer je ponujeno veliko prostovoljnih in plačanih del. Plačilo na dan je okoli 20 evrov. Delal sem štiri dni in tako zaslužil približno 80 evrov. Denar sem prihranil ter ga porabil za šolske potrebščine,« pravi Patrik, 17 let, dijak srednje šole za oblikovanje in fotografijo, Ljubljana.

3. BANČNI RAČUN. Če ima otrok denar, bi moral imeti tudi svojo banko.

Mladi se pogosto odločajo za odpiranje bančnih računov tam, kjer so komitenti njihovi starši. To pa ni vedno tudi najbolj ugodna odločitev. Najugodnejša banka za mlade je Delavska hranilnica, je pokazala naša oktobrska raziskava v članku Kje se mladim najbolj splača imeti odprt bančni račun. In katere storitve uporabljajo?

  • Osnovnošolci: najpogosteje varčevalni račun.
  • Srednješolci: pogosteje (kot osnovnošolci) uporabljajo bančno (debetno) kartico, mobilno banko in e-banko, že samostojno dvigujejo na bankomatih.
  • Študenti: poleg vsega naštetega že aktivno uporabljajo tudi druge plačilne kartice in koristijo limit.

4. ZAVAROVANJE. Zavarujete otroka za primer invalidnosti!

Luka je pri 27 letih zaradi skoka v bazen postal tetraplegik. Za prilagoditev na novo življenje je porabil 115 tisoč evrov in je tudi invalidsko upokojen, o tem smo pisali v članku Tragedija: tetraplegik, pa še ob 115 tisočakov.

Nezgodno zavarovanje je edino zavarovanje, ki ga potrebuje prav vsak, smo pisali v članku Katera zavarovanja sploh potrebuje mladostnik. V primeru invalidnosti otroka pride tudi do izpada prihodnjega dohodka, potem ko otrok odraste. Kot invalid je namreč teže dobiti zaposlitev, dohodki pa so praviloma nižji. Priporoča se kritje za primer invalidnosti v višini 100 mesečnih bruto plač. To je najmanj 150 tisočakov, če upoštevamo 1.500 evrov povprečne bruto plače. Žal številna paketna šolska zavarovanja ponujajo precej nižja kritja. Starši pa se največkrat odločajo za srednje različice. Premija teh znaša od 18,82 oziroma 25,21 evra na leto za šolarje in 24,65 oziroma 34,21 evra na leto za dijake in študente s statusom, pravijo na Zavarovalnici Triglav. Nekoliko ugodnejše zavarovanje lahko kupite od junija do oktobra.

5. VRTEC. Stal vas bo v povprečju 7.650 evrov.

»Vrtec je za nas konkreten strošek. Predrag je, sploh za obdobje prve starostne skupine, ko so otroci veliko bolni, plačuješ pa potem skoraj polno ceno. Trenutno sem na bolniški, vrtec zato ne bo skoraj nič cenejši, plača pa bo nekoliko nižja,« nam je povedala sodelavka Sandra Dolenc, ki ima 16 mesecev starega sina Maja.

Tako kot Sandro tudi druge mlade starše presenetijo stroški varstva. Povprečna cena programa prvega starostnega obdobja (to je enega do treh let) v javnih vrtcih je 439,91 evra, drugega starostnega obdobja (to je od treh do šestih let) pa 332,67 evra. Starši lahko uveljavljajo znižano plačilo. V povprečju se tako cena programa zniža za 33 odstotkov, kar potem znese 145 evrov za prvo starostno obdobje in 109 evrov za drugo, kažejo podatki ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Če upoštevamo znižane cene, stroški vrtca od prvega do šestega leta navržejo v povprečju 7.650 evrov.

6. ŠOLSKI STROŠKI. Starše olajšajo za 500 evrov na leto.

V povprečju imajo starši stroškov s šolo za nekaj čez 500 evrov na leto, kažejo podatki statističnega urada za leto 2014. To je 4.500 evrov za devetletko. Kar je precej več kot pri sosedih Avstrijcih, kjer je takšen znesek 319 evrov na leto (2.871 evrov za devetletko), opaža Anton Mede iz Zveze aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS). Tretjino teh sredstev gre tudi za šole v naravi in kulturne, tehniške in športne dneve. V povprečju za to starši namenijo 1.350 evrov v devetih razredih osnovne šole, kaže raziskava ZASSS med petimi šolami. Tudi med njimi so precejšnje razlike, in sicer kar za dvakrat med najdražjo in najcenejšo šolo.

Upoštevati je treba še stroške prehrane. Ceno malice določa ministrica za izobraževanje, znanost in šport; v osnovni šoli je ta 0,80 evra, v srednji pa 2,42 evra. Ceno kosil določajo osnovne šole same. Povprečna cena kosil je 2,39 evra, pravijo na ministrstvu.

Če se otrok v šolo vozi, lahko izkoristi subvencije za prevoz. Vozovnica do 60 kilometrov jih bo stala 25 evrov na mesec ali 200 evrov na leto. Prihranek družin zaradi uvedbe subvencionirane vozovnice je od 800 do 1.500 evrov na leto, odvisno od razdalje potovanja, so izračunali na ministrstvu za infrastrukturo.

7. POLETJE. Kam z otrokom med poletnimi počitnicami?

Kako zapolniti 10 počitniških tednov? Medtem ko so starši v službi, otroci preživljajo počitnice po taborih in poletnih šolah. Tedenske organizirane počitniške dejavnosti so lahko brezplačne, a se je za te treba že kar zgodaj zagrebsti. Če se še niste, se podvizajte! Sicer stanejo od nekaj desetakov do več kot 300 evrov, odvisno od dejavnosti, smo pisali v članku Preverite, koliko starši odštejejo za počitnice otrok.

Sogovornica Mojca pravi, da bo letošnje poletje samo za počitniške dejavnosti in varstva odštela 620 evrov. Za 11-letnico to vključuje tedenski tabor z odbojkarskim klubom za 170 evrov ter tedenski tabor s plavalnim klubom za devetletnika, za oba pa še dva tedna počitnic s taborniki, za vsakega po 100 evrov. Znesku dodajte še družinske počitnice in poletje bo zelo drago.

8. ŠTUDENT NAJ BO! Študij stane 35 tisoč evrov!

Čeprav se trendi spreminjajo in se vse več mladih odloča za poklicne šole in po koncu šolanja za zaposlitev, pa je še vedno v povprečju več takšnih, ki si želijo študirati. In študij ni zastonj, čeprav imamo takšen vtis, ker ne plačujemo šolnin. V povprečju znašajo stroški študija in študentskega življenja 565 evrov na mesec, kar v petih letih študija navrže 35 tisoč evrov, smo pisali v članku Študij ni zastonj! Stane 35 tisoč evrov.

9. TEHNOLOGIJA. Mobilniki za 500 evrov in računalniki za 800!

Živimo v digitalni dobi, zato se digitalizirajo tudi naši otroci. Skoraj nujna pripomočka otrok sta mobilni telefon in računalnik. Prve mobilnike dobi že večina desetletnikov. V povprečju stanejo okrog 200 evrov, zamenjati pa jih je navadno treba po dveh letih uporabe. Učiteljica tretjega razreda na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol sicer opaža, da ima v njenem razredu približno polovica osemletnikov že mobilni telefon. Mojca, mamica 11-letne Laure in devetletnega Kristjana, pravi, da pri njih doma uporabljajo sistem kolobarjenja – ko si starša kupita nov telefon, starega, še vedno delujočega, podarita otrokom. S starostjo otrok se povečajo tudi potrebe po dražjih različicah, smo pisali v članku Mladi s pametnimi telefoni za 500 evrov.

»Uporabljam iphone, ki sem ga kupil na Bolhi, ker je bil cenejši. Stal je 600 evrov. A ker sem bil v šoli prav dober, sta starša prispevala 70 odstotkov cene,« nam je povedal 17-letni Aleš.

Telefoniranje je postalo ugodnejše kot pred šestimi leti, ko smo upoštevali naročnino v višini 20 evrov. Zdaj naročniške pakete dobite že za nekaj evrov.

Saša, ki ima štiri najstnike, je pri mobilnem operaterju vzela kar družinski paket in najmlajša v njihovi družini telefonirata celo brezplačno. V našem izračunu smo upoštevali, da osnovnošolci telefonirajo za pet evrov na mesec, srednješolci pa za deset.

Tudi brez računalnikov ne gre več

»Če ga ne bi imeli doma, bi morala hčerka domačo nalogo narediti na računalniku v knjižnici,« pravi Mojca, mama dveh otrok. Večina staršev, s katerimi smo se pogovarjali, nam je povedala, da imajo en hišni računalnik. Najstniki pa svojega dobijo navadno šele v srednji šoli. Recimo 16-letni Anji sta ga starša kupila v prvem letniku srednje šole in zanj odštela 800 evrov. Malo boljši nakup se zagotovo obrestuje, saj imajo računalniki razmeroma dolgo življenjsko dobo in preživijo vsaj srednjo šolo.

Sogovornica, 25-letna Erika , priznava, da njen računalnik, ki ga je dobila, ko je bila v srednji šoli, še po napisani diplomi povsem solidno dela in ga še ne namerava zamenjati.

Pogosto se v domovih najstnikov znajdejo tudi playstation, xbox ali wii. Novi stanejo okoli 500, starejše različice pa 300 evrov, igrice pa od 30 do prek 50 evrov. Nekateri imajo še tablične računalnike, glasbene predvajalnike, ki so največkrat skupni za celo gospodinjstvo.

10. DARILA, NAGRADE, IGRAČE. MIMOGREDE STROŠKI

Zdi se, da je bilo včasih praznovanje rojstnih dni bolj preprosto, kot je danes. Zdaj starši za otrokove žure najemajo dvorane, v mestih pa jih peljejo na bovling, kino, v sobe pobega, muzeje, živalski vrt ... Za darilo v povprečju odštejejo 30 evrov, za srednješolce 50, vsem smo prišteli še 30 evrov na leto za darila ob posebnih priložnostih ali v veselem decembru. Osnovnošolske zabave stanejo okoli 150 evrov. Upoštevali smo tudi, da je vaš otrok povabljen na sedem rojstnodnevnih zabav na leto, za vsako darilo slavljencu pa odštejemo v povprečju 15 evrov. V srednji šoli in na fakulteti se rojstnodnevne evforije umirijo, najstniki povabijo nekaj najbližjih prijateljev na pijačo, tortico ali pico, kar stane okoli 100 evrov.

Nekaj je tudi izdatkov, ko greste v trgovino in malčku privoščite kakšno traparijo, najstnikom stisnete v žep nekaj evrov za večerni izhod, študentom pa primaknete kakšen evro za potovanje. Ocenjujemo, da je takšnih izrednih razvajanj vsaj za deset evrov na mesec.

11. MATURANTSKI PLES. Pripravite do 500 evrov!

Kaj kmalu bo vaš otrok star 18 let. Ko boste z njim zaplesali na maturantskem plesu, se boste kar nenadoma prebudili, da je zdaj otrok odrasel. Pretekli izdatki bodo večinoma že pozabljeni. Preden pa otroka pošljete v svet, boste morali pokriti še od 200 do 500 evrov za maturantski ples, smo pisali v članku Juhu, gremo na »maturanca«!.

12. AVTO. Vozniški izpit in nakup avtomobila

Po maturantskem plesu bo prišla nova želja – avto. Da otrok sploh lahko sede za volan, potrebujete od 800 do tisoč evrov za vozniški izpit, če ga otroku uspe opraviti v prvem poskusu. Pa boste najstniku potem kupili tudi avto?

»Za rabljen avto je treba nameniti od dva do tri tisoč evrov. Avto ni oblačilo, zato ne varčujte preveč. Dobite ga tudi za 200 evrov, a takšen je brez dvoma nevaren, požrešen in tehnično vprašljiv,« opozarja Miloš Milač, urednik portala avto.finance.si, v članku Brum, brum, hočem ga! Pa si ga lahko privoščim?

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (Dan D) Se še da zaslužiti s slovenskimi delnicami? 1

Slovenske delnice so dividendno najdonosnejše na svetu. Kako jih pametno vključiti v portfelje, bomo izvedeli 17. septembra na...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (anketa) V slovenske delnice vlagamo, ker prinašajo lepe dividende 4

Dobri dve tretjini anketirancev kupuje slovenske delnice, ker prinašajo lepe dividende. V povprečju so slovenski blue chipi vlagateljem...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (Dan D) Postavite vprašanje upravam slovenskih blue chipov 1

Na dogodku Dan D - dan za delničarje slovenskih blue chipov, ki se bo zgodil 17. septembra v Kristalni palači, bomo gostili tudi...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (svetovalnica) Jože ne ve, ali ima še vedno račun in delnice pri KDD. Kako naj preveri?

Z letom 2017 so imetniki vrednostnih papirjev morali te prenesti z registrskih računov. Kar 66 tisoč Slovencev tega še ni storilo....