Po ekomleko, olje in čistilo na avtomat
Po ekomleko, olje in čistilo na avtomat
  13.06.2017  |  22:00
Čas branja: 7 min
Ste že opazili samopostrežne avtomate z ekoizdelki? Mlekomate že dalj časa poznamo, zdaj pa si lahko v avtomatu natočite še ekološko čistilo, izberete pa lahko tudi ekoolja, namaze, moko, pogačo, rogljičke. Pa cena?

To, da lahko na samopostrežnih avtomatih dobimo različne (nezdrave) sladke in slane prigrizke, kavo, ni nič novega. V Sloveniji je ta hip senzacija, da nam avtomat lahko postreže tudi z jajci, vinom, pomarančnim sokom ... Po svetu si lahko tako kupimo celo japonke, dežnike in šopke rož. Ponudba se bo glede na čas, v katerem živimo, verjetno širila. Opazili pa smo, da je čedalje več avtomatov pri nas z ekoponudbo. Pa se ponudnikom splača vzpostavljati »samoavtomatski sistem« in koliko nas takšni nakupi stanejo? Ponudba samopostrežnih avtomatov z ekoizdelki (še) ni tako razširjena. Bodo ekoavtomati zaživeli? Bomo videli.

Kakšne ekoizdelke lahko kupimo in za koliko?

Mlekomati, kjer si lahko natočimo ekomleko, so že nekakšna stalnica v našem okolju, a očitno je to nekaj, česar azijski turisti še niso videli. Velikokrat se namreč ob mlekomatih kar fotografirajo. Pa cena? Liter ekološkega mleka s Kmetije Žgajnar stane evro. Ponudba ekoizdelkov v avtomatih pa je vsako leto bolj pestra. Malce stran od ljubljanskega obroča nam je Urša Kunz s posestva Trnulja, kjer je samopostrežni avtomat z njihovimi ekoizdelki, povedala, da je največ zanimanja za njihovo konopljino olje, za katero kupec na avtomatu odšteje 10 evrov za 250 mililitrov, in za 150-gramski rogljiček pet evrov. Ponujajo pa še orehovo, bučno, sojino, mandljevo … olje, namaze, pogače, oslovske in kozje salame ter klobase, konopljina semena, moko in tako dalje.

Res, da Vrhnika trenutno ni mesto, v katero bi ljudje množično drli zaradi nedavne ekološke nesreče, a se kljub temu ponaša s prvim avtomatom za točenje ekoloških čistil s povratno embalažo. Na avtomatu si lahko postrežemo z izdelki slovenskega dobavitelja, dve čistili pa sta nemškega izvora. Kupimo lahko univerzalno čistilo (tri evre za liter), čistilo za pomivanje tal (3,1 evra na liter), tekoče milo (12,6 evra na liter), detergent za pranje perila (3,2 evra na liter), detergent za pranje perila z limonsko travo (4,3 evra na liter) in detergent za ročno pomivanje posode (3,6 evra na liter). »Kupec se lahko poljubno odloči, kaj in koliko si bo natočil oziroma kupil, in razliko v denarju dobi nazaj. Račun je hkrati deklaracija glede na vrsto izdelka v obliki nalepke, ki jo nalepimo na steklenico,« pojasnjujejo v trgovini DEPO na Vrhniki. Kupci lahko embalažo prinesejo in jo večkrat uporabijo, lahko pa jo na avtomatu tudi kupijo. Pollitrska plastenka s pokrovčkom stane 0,7 evra, litrska plastenka s pokrovčkom 0,8 evra, litrska plastenka z razpršilko 1,5 evra, 0,5-litrska plastenka z razpršilko 1,4 evra. Torej, če se odločimo natočiti tri litre detergenta za pranje perila, zraven pa kupimo še tri plastenke, v katere bomo natočili vsebino, nas to stane 12 evrov. Za primerjavo – 1,5 litra ekološkega detergenta za strojno pranje perila Ecover stane v trgovini približno osem evrov.

Ozaveščanje, prisila, dostop 24 ur na dan

Razlogi, zakaj so se ponudniki, s katerimi smo se pogovarjali, odločili za vzpostavitev samopostrežnih avtomatov za ekološke izdelke, so različni. Tina Žgajnar s Kmetije Žgajnar nam je povedala, da so se za prodajo ekološkega mleka na mlekomatu odločili zaradi vsesplošne mlekarske krize že leta 2009 – prvi avtomat so postavili v Postojni. »Mlekarne so premalo plačale za mleko, odkupna cena mleka mlekarn je bila prenizka, saj smo mleko v celoti prodajali samo mlekarnam, kar je za nas seveda posledično bil edini vir dohodka, zato smo bili primorani sami nastopiti na trgu, neposredno do končnega kupca. In to seveda z mlekomati,« je razložila.

Na Vrhniki so se za samopostrežni aparat pred kratkim odločili, ker želijo s trajnostnim tovrstnim konceptom spodbuditi aktiven pristop k reševanju okolja. V trgovini DEPO, trgovini z rabljenimi in preoblikovanimi predmeti, so namreč postavili prvi avtomat z ekološkimi čistili s povratno embalažo. Direktorica JP Komunalnega podjetja Vrhnika Brigita Šen Kreže pravi, da je zamisel o postavitvi tovrstnega aparata pri njih zorela že dolgo. Postavitev pa se je bolj intenzivno začela po novem letu skupaj v sodelovanju s podjetjem NMC iz Logatca.

En samopostrežni avtomat z različnimi ekoizdelki so postavili tudi na posestvu Trnulja, in sicer ker ni bilo možno vsaki stranki ustreči v želenem trenutku. »Kupec pride, ko ima čas, mi pa ne potrebujemo nikogar, ki bi ob določenih urah sedel v prodajalni in čakal, ali bo kdo prišel mimo … V tem času lahko postorimo kaj drugega. Naši izdelki pa so dosegljivi 24 ur na dan vse leto,« pove Urša Kunz.

Za posodobitev 318 tisoč evrov

Žgajnarjevi so mlekomate kupili prek posrednika iz Italije, a jih je zaradi nepoznavanja ponudbe in možnosti to tudi precej udarilo po žepu. »Prodajali so jih za vrtoglave cifre. Od 35 tisoč do 40 tisoč evrov za mlekomat. Seveda so govorili, da so učinkoviti, dovršeni, oh in sploh, čeprav se je pozneje izkazalo ravno nasprotno. Številni kmetje smo se pri mlekomatih močno opekli,« priznava Žgajnarjeva. Koliko konkretno pa jih je stala naložba? »Skupaj smo kupili šest mlekomatov, vsakega po približno 40 tisoč evrov. Kupiti smo morali tudi dostavni kombi z vso opremo, ki je stal približno 55 tisoč evrov, vložili smo v trženje in reklamo, letaki so nas stali osem tisoč evrov in promocije približno 10 tisoč evrov. Za ureditev prostora za mlekomate na kmetiji smo odšteli pet tisoč evrov. Skupaj torej 318 tisoč evrov, pa verjetno sem še kaj pozabila prišteti,« našteva Tina Žgajnar. Urša Kunz s posestva Trnulja prav tako priznava, da so stroški tovrstne posodobitve visoki. Na posestvu so morali urediti lesen objekt, v katerega so postavili avtomat, da nakup ni odvisen od vremena. »Našo posodobitev je sofinancirala mestna občina Ljubljana, zato smo se za ta korak tudi lažje odločili.«

Direktorica Komunalnega podjetja Vrhnika Šen Krežetova pa pravi, da je bil strošek avtomata »v finančnem smislu nezanemarljiv«. Konkretnih številk ni želela razkriti.

Težava – misliti moraš na embalažo

Čeprav je kar nekaj prednosti, pa so tudi slabosti. Denimo težava pri ekološkem svežem mleku je ta, da moraš s seboj vedno nositi sveže oprano steklenico, omenja Tina Žgajnar, pobudnica ekomleka na avtomatih. »V nasprotnem primeru jo moraš kupiti. In če jo moraš vsakič kupiti, to ni poceni zadeva,« dodaja. Ljudje pa radi pozabljamo, zato za primer mlekomata preračunajmo, koliko bi nas stalo, če bi embalažo, v katero bi točili mleko, vsakič pozabili. Cena embalaže za mleko, ki jo je navedla Žgajnarjeva, je za litrsko plastenko 0,3 evra, za stekleno pa 0,5 evra. Če se odpravimo dvakrat na teden po dva litra mleka, za stekleno embalažo zapravimo dva evra, če s seboj ne prinašamo že kupljenih steklenic. Nič posebnega, ena kava, bi lahko rekli. Leto pa ima 52 tednov, kar pomeni, da bi, če bi vsakič kupili litrsko steklenico, zapravili več kot sto evrov. Tina Žgajnar pa omeni še drugo težavo. »V toplih mesecih moraš po nakupu mleka iz avtomata imeti s seboj hladilno skrinjo, ker mleku ne smeš pretrgati hladne verige, sicer se skisa, saj mleko ni trajno.« Potem pa so tukaj še vlomi in vandalizem, ki delajo preglavice številnim ponudnikom, ki prodajajo izdelke na samopostrežnih avtomatih.

Nekateri beležijo upad, drugim gre ­odlično

Medtem ko so bili na začetku ekomlekomati pravi bum, je prodaja ekološkega mleka začela upadati, opaža Žgajnarjeva. »Sprva smo prodali približno 400 litrov mleka na dan na mlekomat, pozneje se je številka korenito zmanjšala, na nekaterih mlekomatih prodamo 50 litrov na dan.« So pa Žgajnarjevi svojo prepoznavnost, ki so jo pridobili z mlekomati (zdaj jih imajo na tržnici v Kopru, pri prodajalni Tuš v Semedeli, Izoli, v Sežani pri Tušu in na kmetiji) unovčili tako, da so si zgradili svojo blagovno znamko in zdaj najdete njihove ekološke mlečne izdelke tudi v trgovinah. Na posestvu Trnulja so s samopostrežnim aparatom v nasprotju z Žgajnarjevimi izredno zadovoljni. »Pogostost in frekvenca nakupa na avtomatu sta sicer zelo različni, vsekakor pa avtomat pripomore k povečanju prodaje.«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...