6 vprašanj za Dragomirja Matića iz Luke Koper
6 vprašanj za Dragomirja Matića iz Luke Koper
  16.02.2016  |  22:00
Čas branja: 4 min
Sprašujemo predsednika uprave

V povprečju osemodstotno rast delnice Luke Koper do sredine leta napoveduje 27 slovenskih analitikov in upravljavcev premoženja. Ta hip kotira pri okoli 22,5 evra za delnico (10. februar). Luka se jim zdi zanimiva, ker ima podjetje zdravo bilanco, je usmerjeno v rast poslovanja, ima privlačno dividendno politiko. V zadnjih 15 letih pretovor v poprečju raste po 5,5-odstotni stopnji. »V pomoč jim je dober položaj luke, tudi investicije v poglobitev in razširitev obale. Delnica je ugodno vrednotena v primerjavi s povprečjem izbranih primerljivih podjetij in daje vlagateljem dobro izpostavljenost regijski gospodarski rasti. To je lahko dvorezni meč in močan upad svetovne gospodarske rasti in trgovine logično vpliva tudi na poslovanje luke in gibanje delnice,« komentira Sašo Stanovnik iz Alte Invest. In kakšna so tveganja? Predvsem so povezana z infrastrukturo. Bodisi da zaledna infrastruktura ne bo omogočala podpore nadaljnji rasti Luke Koper bodisi da interne investicije ne bi bile dobro nadzorovane in bi pretirano presegle proračun, še pojasnjuje. Vprašanja predsedniku uprave Dragomirju Matiću sta postavila Matjaž Dlesk iz Triglava Skladov in Izidor Jerman iz Alpen Investa, ki priporočila za naložbe v delnico nista dala. Analitiki Alte Invest pa ocenjujejo, da je delnica zanimava za nakup. Ciljno ceno so postavili na 37 evrov, kar je 65 odstotkov nad današnjimi ravnmi.

MatjazDlesk-0.1455608673.jpg.o.240px.jpg

Matjaž Dlesk, upravljavec Triglava Skladov

1. Ladijske voznine so na zgodovinsko nizkih ravneh. Se zaradi tega čutijo pritiski ladjarjev na znižanje cen luških storitev? Če da, kaj lahko Luka Koper ponudi oziroma kako se brani pred temi pritiski?

Dragomir Matić: Pritiski ladjarjev po znižanju cen luških storitev so vedno, ne le v času nizkih voznin. Seveda so zdaj še bolj intenzivni. Vendar ladjarji znajo prepoznati vrednost dolgoročnih partnerstev in zanesljivih ter kakovostnih storitev. V Luki Koper smo stavili na to, torej na kakovost, hitrost in usmerjenost h kupcem. Poleg tega smo zaradi naše organiziranosti (eno podjetje, ki upravlja in razvija celotno območje pristanišča, namesto pristaniške uprave in več zasebnih terminalistov) veliko bolj prilagodljivi in izkoriščamo sinergijske učinke med posameznimi terminali.

2. Do leta 2023 naj bi v Avstriji dokončali gradnjo predora Koralm/Golica, ki bo izboljšal železniško povezavo med Celovcem in Gradcem, s tem pa bo prek Italije in Avstrije narejena dvotirna železniška proga, ki lahko na poti od Jadrana do srednje Evrope služi kot obvoz poti prek Slovenije. Kakšen učinek bi imela gradnja te proge na konkurenčnost Luke Koper v primerjavi z drugmi severnojadranskimi pristanišči, zlasti če do takrat ne bo zgrajen drugi tir do Divače?

Dragomir Matić: Na to nevarnost že dolgo opozarjamo ne le v Luki Koper, ampak tudi drugi slovenski logisti, saj bi zaradi obvoza vsi izgubili. Po zadnji študiji, ki jo je naročilo združenje za promet pri GZS bi Slovenija zaradi neizgradnje drugega tira med Koprom in Divačo do leta 2055 izgubila od dva do tri milijarde evrov, ker bi se tovor preusmeril v sosednja pristanišča.

3. V prihodnjih letih vas čaka precej investicij. Kako jih boste financirali? Z lastnimi sredstvi ali tudi z zadolževanjem in ali v zvezi s financiranjem razmišljate tudi o izdaji vrednostnih papirjev?

Dragomir Matić: Vse investicije nameravamo financirati z lastnimi sredstvi in zadolževanjem ter s črpanjem evropskih sredstev. Pri tem bi lahko bili veliko bolj uspešni, če bi lahko izkoristili tudi sredstva iz kohezijskega sklada, saj gre pri investicijah v pristaniško infrastrukturo za javni interes. O izdaji vrednostnih papirjev še ne razmišljamo.

Razkritje: Matjaž Dlesk ni lastnik delnic Luke Koper, Triglav Skladi pa imajo v portfeljih svojih podskladov tudi delnice te družbe.

jerman-izidor-xx.1455608675.jpg.n.960px.jpg
Foto: osebni arhiv

Izidor Jerman, direktor naložb Alpen Investa

1. Kakšni so načrti o dodatni poglobitvi obale ob kontejnerskem terminalu? Menim, da je to nujno, saj so na novo izdelane ladje za prevoz tovora čedalje večje in bojim se, da bodo najbolj dobičkonosne posle dobila druga pristanišča, ki so se temu pravočasno prilagodila.

Dragomir Matić: S poglobitvijo morskega dna na kontejnerskem terminalu na 15 metrov lahko srednjeročno brez težav sprejemamo ladje z zmogljivostjo do 12 tisoč TEU. Da bi lahko pretovarjali še večje ladje, do 20 tisoč TEU, pa potrebujemo nova, večja obalna dvigala, ki smo jih že naročili in bodo operativna leta 2018. To pomeni, da bomo lahko servisirali največje kontejnerske ladje, ki so zdaj v uporabi.

2. Kakšni so načrti za gradnjo tretjega pomola? Če ga ne bo, bo prevlado na severnem Jadranu spet prevzelo tržaško pristanišče, predvsem glede na njihov načrt posodobitve in širitve.

Dragomir Matić: Tretjega pomola v naših strateških načrtih do leta 2030 nismo predvideli iz več razlogov. Prvič, investicija ni ekonomsko upravičena, saj je tretji pomol, kot ga predvideva DPN, postal premajhen in s premalo TEU, da bi se zanj splačalo nameniti okoli 500 milijonov evrov, na kolikor je ocenjena investicija. Drugič, spet zaradi zahtev DPN bi morali najprej urediti habitate, kamor bi z nasipa, kjer bi stal tretji pomol, preselili zaščiteno vrsto hrošča, in gradnje bi se lahko lotili šele po dveh letih, ko bi strokovnjaki potrdili, da se je hrošč na novi lokaciji ustalil. In tretjič, veliko bolj racionalno in smiselno je kontejnerski terminal razvijati na prvem pomolu (tudi z vidika preselitve drugih blagovnih skupin na novo lokacijo), saj tam že obstaja vsa potrebna infrastruktura, predvsem tiri, ter mehanizacija. Z investicijami do leta 2020 bomo na tem pomolu dosegli letno zmogljivost 1,3 milijone TEU, v naslednji fazi, z razširitvijo kontejnerskega terminala na severnem delu pomola pa dva milijona TEU.

3. Drugi tir. Ali ga res potrebujemo v takšni dimenziji, kot je predlagan? Če je odgovor na prvo in drugo vprašanje negativen oziroma so načrti pomaknjeni v nedoločeno prihodnost, ali ne bi bilo bolje, da zgradimo železniško povezavo s Trstom in si tako pridobimo eleganten in poceni izhod na izvozne trge?

Dragomir Matić: Luka Koper ni nikoli zahtevala dodatnega tira med Koprom in Divačo za 1,4 milijarde, kolikor je trenutna ocenjena vrednost. Prav tako nismo imeli nikakršnega vpliva na določanje trase in projektnega načrta. Danes smo v položaju, ko imamo potrjen DPN, odkupljena zemljišča, ko je tik pred izdajo gradbeno dovoljenje, zato je smiselno trud usmeriti v to, da se projekt izvede, seveda čim bolj racionalno, tako s tehnično-tehnološkega kot z ekonomskega vidika. Ocenjena vrednost projekta izhaja iz leta 2008, 2009, ko so bile cene precej višje. Za primerjavo, v Luki Koper danes gradimo infrastrukturo po 30 do 40 odstotkov nižjih cenah, kot so bile ocenjene vrednosti istih projektov leta 2008, 2009.

Tudi denar za gradnjo dodatnega tira ni težava, to sta dokazali že dve študiji. Če bi se zadolžila država in izkoristila evropska sredstva ter poceni posojila EIB, bi za poplačilo dolga v prihodnjih 39 letih potrebovala le 40 milijonov na leto. Ob predpostavki seveda, da je projekt vreden 1,4 milijarde. Kajti vse več strokovnjakov meni, da ga je mogoče izvesti precej ceneje. Železniško povezavo do Trsta smo sami prvi predlagali v trenutku, ko smo ugotovili, da smo z gradnjo dodatnega tira med Koprom in Divačo prepozni. S tem bi Luki Koper zagotovili vsaj neko alternativo, ki je zdaj nima, če se karkoli zgodi na zdajšnji enotirni progi. Ministrstvo za infrastrukturo predlogu najprej ni nasprotovalo, pozneje pa je zavzelo stališče, da je to za državo nesprejemljivo.

Razkritje: Izidor Jerman ni lastnik delnic Luke Koper, prav tako ne skladi, ki jih upravljajo skladi Alpen Invest.

matic-dragomir01-xx.1455608676.jpg.n.960px.jpg
Foto: Arhiv Luke Koper

tabela-mf2-5.1455608779.jpg

tabela-mf2-6.1455608931.jpg

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...