Po dva odstotka na leto za dodatne pokojnine
Po dva odstotka na leto za dodatne pokojnine
  19.01.2016  |  22:00
Čas branja: 3 min
Naložba, v kateri pol milijona Slovencev varčuje za svojo dodatno pokojnino, je v zadnjih 12 letih varčevalcem v povprečju prinesla skoraj dvoodstotno letno realno donosnost. To se morda zdi malo, a ker je donos zajamčen in ni tveganja, je to kar solidno.

Skoraj pol milijona Slovencev varčuje za dodatno pokojnino v prostovoljnem kolektivnem pokojninskem zavarovanju (PDPZ). Večina je torej vključena v to zavarovanje prek svojih služb, kar pomeni, da premijo vplačujejo iz bruto plač tudi delodajalci. V primeru takšnega pokojninskega varčevanja gre predvsem za zagotavljanje varnosti naloženih sredstev in ohranjanje njihove realne vrednosti. Temu je tudi namenjena minimalna zajamčena donosnost, ki jo morajo dosegati izvajalci in jo predpisuje minister za finance. V zadnjih treh letih je v povprečju znašala 1,5 odstotka na leto, medtem ko se letna stopnja rasti cen v istem obdobju ni niti približala odstotku in pol. Leta 2013 je bila 0,7-, leta 2014 0,2-odstotna, lani pa se je raven cen celo znižala za pol odstotka. To pomeni, da je vsak pokojninski varčevalec lani v najslabšem primeru ustvaril dvoodstoten realni donos. To se morda zdi malo, a glede na to, da ni tveganja, sta dva odstotka na leto kar lep donos. Koliko pa so dejansko ustvarili?

Realna realnost

Povprečna realna donosnost v zadnjih petih letih (od začetka 2011 do konca 2015) je 1,7 odstotka in je pri večini ponudnikov nižja, kot je povprečna realna donosnost v zadnjih 12 letih. Izjema je Triglavov pokojninski sklad, ki je v letu 2014 rekorden donos ustvaril na temelju okrevanja tečajev slovenskih državnih obveznic.

Z realno donosnostjo ugotavljamo, koliko se dejansko plemenitijo naši pokojninski prihranki. Ko varčujemo, je najmanj, kar želimo in pričakujemo, da bodo prihranki obdržali svojo vrednost. To še bolj velja, ko gre za varčevanje, ki traja 40 let, ko že zelo počasna erozija realne vrednosti prihrankov odnese zajeten kupček evrov.

80-odstotna donosnost?

Ponudniki velikokrat omenjajo tudi kumulativno donosnost, ki je zanje predvsem uporaben podatek za trženjske namene, za varčevalca pa popolnoma nedosegljiva. To pa zato, ker bi jo varčevalec lahko ustvaril le in samo, če bi celoten znesek začel varčevati na začetku opazovanega obdobja. Če ste denimo začeli pokojninsko varčevati pred desetimi leti in je vaš upravljavec v tem času ustvaril 80-odstotni kumulativni donos, to pomeni, da je bil za 80 odstotkov oplemeniten le vaš prvi mesečni obrok. Vsak naslednji je bil oplemeniten malo manj, kar je odgovor na vprašanje, zakaj imamo po desetletju varčevanja po sto evrov na mesec in vplačanih 12 tisoč evrih privarčevanih precej manj kot 21.600 evrov, kolikor bi jih »morali imeti« glede na 80-odstotni kumulativni donos.

MF-PDPZ-novi-1-.1453439797.jpg.n.720px.jpg

Bolje vrabec v roki kot golob na strehi

Dogajanje na svetovnih borzah, kjer so svetovni delniški tečaji obarvani večinoma rdeče, koristi pokojninskemu varčevanju, kot smo si ga zamislili v Sloveniji. Zakonodajalci so nam vsilili predvsem zasledovanje varnosti naložbe, kar je celo v časih najbolj globoke krize kapitalskih trgov pomenilo, da so pokojninski prihranki v slovenskih pokojninskih skladih skopneli le minimalno. Za primerjavo: Calpers - eden največjih pokojninskih skladov na svetu, ki se lahko pohvali s precej večjimi donosi kot slovenski pokojninski skladi, je leta 2009 izgubil skoraj četrtino svojih naložb. Ta glavobol je bil pokojninskim varčevalcem v Sloveniji prihranjen, a za to varnost naložbe obstaja cena - dolgoročno nižja donosnost.

Možnost za večje donose prihaja

Res je, da smo si v Sloveniji postavili zelo ostre omejitve, koliko tveganja v iskanju večjih donosov smejo sprejeti upravljavci pokojninskih prihrankov. Kar nekaj let je trajalo, da so tudi naši zakonodajalci sprevideli dejstvo, ki ga nekateri vlagatelji nenehno trobijo - da vsaka naložba ni primerna za vsakogar. Zato smo dobili sklade življenjskega cikla, o katerih si več lahko preberete v članku 12 nasvetov, kako do višjega standarda na stara leta na strani 35.

Smisel teh skladov je, da mlajšim varčevalcem omogočajo bolj odločno zasledovanje donosa, kar ima za posledico večje tveganje izgub ali dobička.

Vprašanje je, ali smo Slovenci pripravljeni na večjo nihajnost pokojninskih prihrankov, saj smo že rahle zdrse pred nekaj leti izkoristili kot izgovor za množične dvige privarčevanih sredstev.

Peter Krassnig, član uprave Skupne pokojninske družbe: »Razlog za nekoliko manjši lanski donos v primerjavi z letom prej so predvsem nizke obrestne mere oziroma nizka donosnost obveznic in bančnih depozitov. V letu 2016 pričakujemo, da bodo donosi na podobni ravni, kot so bili v letu 2015, vendar se bo pojavljala večja nihajnost, tečaji (predvsem delniških naložb) se bodo bolj gibali v pozitivno in tudi v negativno smer, vendar kljub temu pričakujemo dolgoročno pozitivno gibanje.«

id-krassnig-peter-xx.20160115195043.jpg.w.960px.jpg
Foto: Barbara Zajc

Uroš Ornik, izvršni direktor uprave Moje naložbe, pokojninske družbe: »Tudi naše naložbe deloma delijo usodo kapitalskih trgov. Velika nihajnost in decembrski razplet sta nam zato rahlo skazila še odličnejši rezultat. Za sklad zajamčenega donosa v letu 2016 ciljamo na ponovitev letošnjega dosežka. Zajamčeno donosnost bomo presegli.«

id-ornik-uros1-xx.20160115195105.jpg.w.960px.jpg
Foto: Mediaspeed

POPRAVEK: V članku Po dva odstotka na leto za dodatne pokojnine, objavljenem 20. januarja v tiskanem izvodu revije Moje finance, je bila v izračunu petletne povprečne realne letne donosnosti pokojninskih skladov Modre zavarovalnice (KVPS in ZVPSJU), Pokojninske družbe A, Prve pokojninske družbe in Skupne pokojninske družba pomotoma uporabljena formula za izračun 12-letne povprečne realne letne donosnosti, medtem ko so bili upoštevani le donosi zadnjih petih let. Zato se zdi, da je bila donosnost pokojninskih naložb, ki jih upravljajo omenjeni upravljavci, precej nižja od donosnosti, ki so jo z upravljanjem dejansko dosegli. V minulih petih letih je bila tako povprečna realna letna donosnost sklada KVPS 2,33 odstotka in ne 0,97 odstotka, sklada ZVPSJU je bila 3,28-odstotna in ne 1,37-odstotna, sklad, ki ga upravlja Pokojninska družba A je bila 1,95-odstotna in ne 0,81-odstotna, naložb v upravljanju Prve pokojninske družbe je bila 1,84-odstotna in ne 0,77-odstotna, naložb v upravljanju Skupne pokojninske družbe je bila 0,55-odstotna in ne 0,23-odstotna. Objavljena tabela že vključuje popravljene podatke.

Vsem prizadetim se za napako iskreno opravičujemo.

Uroš Konda, novinar

Preberite tudi:

16.02.2016

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...