Ali bom prejel državno pomoč? Koliko pa?
Ali bom prejel državno pomoč? Koliko pa?
  14.04.2015  |  22:00
Čas branja: 4 min
To sta vprašanji, ki si ju postavlja veliko družin, z njima pa so se obrnili tudi na nas. Peverili smo, kako premoženje in prihranki letos krojijo socialne transferje, s pomočjo strokovnjakov pa pripravili tudi nekaj konkretnih izračunov.

Materialni položaj posameznika ali družine je odvisen od dohodkov in premoženja posameznika ali družine, torej od realnega materialnega stanja. Upoštevajo se vsi dohodki in prejemki, in sicer neto razpoložljivi dohodki (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), prejeti v minulem koledarskem letu, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine. Upošteva se tudi premoženje, tako da se dohodkom vlagatelja in njegove družine prišteje znesek, ki bi ga v letu dni prejeli iz obresti, izračunanih od vrednosti premoženja na dan vložitve vloge, če bi imeli znesek v vrednosti premoženja, položen na bančnem računu v obliki vezane vloge. »Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad letom dni do dveh let za leto pred letom vložitve vloge. Po podatkih Banke Slovenije trenutno po 1,9-odstotni letni obrestni meri. Lani je obrestna mera znašala 3,46 odstotka, še leto prej pa 4,06 odstotka,« pravijo pristojni z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pri varčevanju se od zneska privarčevanih sredstev izračuna znesek obresti in se prišteje kot dohodek k tekočemu dohodku na letni ravni, doda Olga Bezenšek Lalić s centra za socialno delo v Celju.

Pri pravicah na letni ravni, kot so otroški dodatek, državna štipendija (Zoisova štipendija ni socialni transfer, ampak štipendija za nadarjene, zato se dohodki ne upoštevajo) in subvencija vrtca, je za odmero odločilna dohodninska odločba iz minulega leta, torej dohodki, razložijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne neto plače vseh zaposlenih v Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve (povprečna mesečna neto plača je leta 2014 znašala 1.005 evrov). Uvrstitev v dohodkovni razred je pomembna tudi za določanje višine državne štipendije prenekaterega dijaka ali študenta (glej tabeli). Za praktično ponazoritev so nam na ministrstvu postregli z nekaj primeri za štiričlansko družino.

id-transferji-mf4-1

id-transferji-mf4-2

1. Štiričlanska družina ima 24 tisoč evrov neto prihodkov, 10 tisoč evrov prihrankov in za 10 tisoč evrov vrednostnih papirjev, skupaj torej 20 tisoč evrov premoženja.

Pri premoženju v višini 20 tisoč evrov se na podlagi obrestne mere Banke Slovenije izračuna fiktivni znesek 380 evrov na leto. Pri družini, ki ima letni dohodek 24 tisoč evrov in 20 tisoč evrov prihrankov, premoženje poveča dohodek (osnovo) za odmero pravic na 24.380 evrov.

Osnova za odmero pravic: 24.380 EUR

Povprečni mesečni dohodek na osebo: 507,91 EUR

Družina je pri otroškem dodatku uvrščena v 5. dohodkovni razred in za prvega otroka (do konca osnovne šole ali do 18. leta) prejme 43,24 evra, za drugega (do konca osnovne šole ali do 18. leta) pa 50,45 evra otroškega dodatka.

Dijak ali študent je upravičen do državne štipendije - mladoletni dijak bi prejel 50 evrov (osnovni znesek brez dodatkov), polnoletni študent pa 100 evrov (osnovni znesek brez dodatkov), saj bi bila družina s 507,91 evra dohodka na družinskega člana uvrščena v 4. dohodkovni razred (državna štipendija).

2. Štiričlanska družina ima 24 tisoč evrov neto prihodkov in je brez premoženja.

Osnova za odmero pravic: 24.000 EUR

Povprečni mesečni dohodek na osebo: 500 EUR

Družina je pri otroškem dodatku uvrščena v 5. dohodkovni razred in za prvega otroka (do konca osnovne šole ali do 18. leta) prejme 43,24 evra, za drugega (do konca osnovne šole ali do 18. leta) pa 50,45 evra otroškega dodatka.

Dijak ali študent je upravičen do državne štipendije - mladoletni dijak bi prejel 50 evrov, polnoletni študent pa 100 evrov, saj bi bila družina s 500 evri dohodka na družinskega člana uvrščena v 4. dohodkovni razred.

3. Štiričlanska družina - starša imata plačo po 600 evrov neto, nimajo pa nobenih prihrankov.

Osnova za odmero pravic: 14.400 EUR

Povprečni mesečni dohodek na osebo: 300 EUR

Družina je pri otroškem dodatku uvrščena v 2. dohodkovni razred in za prvega otroka (do konca osnovne šole ali do 18. leta) prejme 97,73 evra, za drugega (do konca osnovne šole ali do 18. leta) pa 108,04 evra otroškega dodatka.

Če družina vloži vlogo za državno štipendijo, pade v 1. dohodkovni razred (državna štipendija) - mladoletni dijak prejme 95 evrov, polnoletni pa 190 evrov državne štipendije.

4. Štiričlanska družina - starša imata plačo po 600 evrov neto in 10 tisoč evrov prihrankov.

Pri prihrankih v višini 10 tisoč evrov se na podlagi obrestne mere BS izračuna fiktivni znesek 190 evrov na leto in prišteje 14.400 evrom prihodkov. Prihranki tako povečajo dohodek (osnovo) za odmero pravic na 14.590 evrov.

Osnova za odmero pravic: 14.590 EUR

Povprečni mesečni dohodek na osebo: 303,95 EUR

Družina je pri otroškem dodatku uvrščena v 3. dohodkovni razred in za prvega otroka (do konca osnovne šole ali do 18. leta) prejme 74,48 evra, za drugega (do konca osnovne šole ali do 18. leta) pa 83,25 evra otroškega dodatka.

Če družina vloži vlogo za državno štipendijo, se uvrsti v 2. dohodkovni razred - mladoletni dijak prejme 80 evrov, polnoletni pa 160 evrov.

5. (Naš izračun): Štiričlanska družina ima 40 tisoč evrov prihodkov neto, 10 tisoč evrov prihrankov in za 10 tisoč evrov vrednostnih papirjev, skupaj torej 20 tisoč evrov premoženja.

Pri premoženju v višini 20 tisoč evrov se na podlagi obrestne mere Banke Slovenije izračuna fiktivni znesek 380 evrov na leto. Pri družini, ki ima letni dohodek 40 tisoč evrov in 20 tisoč evrov prihrankov, premoženje poveča dohodek (osnovo) za odmero pravic na 40.380 evrov.

Osnova za odmero pravic: 40.380 EUR

Povprečni mesečni dohodek na osebo: 841,24 EUR

Družina otroškega dodatka ne prejme, ker presega zgornjo mejo 643,46 evra dohodka na družinskega člana. Prav tako bi bila zavrnjena vloga za državno štipendijo.

Preverite na spletu

Za lažje spremljanje so na MDDSZ pripravili aplikacijo za vpogled v podatke o pravicah iz javnih sredstev. Z aplikacijo lahko preverite, do kdaj veljajo posamezne odločbe ([emddsz.gov.si]). S spremembo socialne zakonodaje je prišlo tudi do poenostavitev na področju subvencije prehrane. Staršem tako večinoma ni več treba oddajati vlog za uveljavljanje subvencije malice in kosila, saj bodo šole upoštevale podatke iz veljavne odločbe o otroškem dodatku ali državni štipendiji.

Vlogo za pridobitev štipendije morajo dijaki oddati do konca avgusta, študentje do konca septembra. Otroški dodatek se lahko uveljavlja kadarkoli oziroma se podaljša, ko preteče. Pravica do znižanega plačila vrtca staršem pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge in velja za obdobje leta dni.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...