Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kripto   dodaj
Dejan Zavec dodaj
Evropska centralna... dodaj
Blaž Hribar dodaj
SBI TOP dodaj
 
9 rund do lepih zaslužkov v letu 2015
9 rund do lepih zaslužkov v letu 2015
  16.12.2014  |  22:00
Čas branja: 20 min
Ekskluzivno razkrivamo napovedi 38 analitikov in upravljavcev

V novem letu vam želimo čim več finančnih zmag. Da se boste lažje spopadali z naložbenimi odločitvami, tako kot se boksar Dejan Zavec v ringu, smo pripravili devet rund, kako v letu 2015 napolniti denarnico in se izogniti temu, da vas trg nokavtira. Po petih letih rasti borznih tečajev je pred nami turbulentno leto. So delnice še zanimive? Kaj so sploh alternative? Morda nakup zlata, nepremičnine ali celo virtualna valuta bitcoin? Kje se bosta cedila med in mleko in kje bo tekla kri, smo ekskluzivno ugotavljali skupaj z 38 analitiki in upravljavci premoženja iz 14 slovenskih družb. Sestavili smo tudi zmagovalni portfelj za leto 2015.

zavec-dejan091-be.1418461955.jpg.o.600px.jpg
Foto: Aleš Beno

No easy way out (brez lahkega izhoda) je ena izmed pesmi, ki spremlja aktualnega evropskega boksarskega in nekdanjega svetovnega prvaka Dejana Zavca v ring. »Boksarji si izberemo pesem, ki nas napolni s pozitivno energijo, sprosti, nam da dodatno moč za boj,« pojasnjuje Zavec, ki v intervjuju za našo revijo razkriva, kako upravlja denar, ki ga je zaslužil s pestmi. In kako je vse to povezano z naložbami v letu 2015? Tako kot ni bližnjic do zmage v ringu, tudi ni bližnjic do lepih zaslužkov na trgu. Ali bo v letu 2015 tekla kri ali pa se bosta cedila med in mleko, prvi v Sloveniji ugotavljamo z anketo med 38 upravljavci premoženja in analitiki iz 14 domačih družb.

Povzemimo ugotovitve. Na borznem parketu nas po petinpolletni rasti očitno čaka precej bolj razburkano leto. Analitiki so sicer prepričani, da bodo trgi še rasli, a bo za lepe zaslužke treba več garati, bolj prilagajati portfelje. Nekateri že zdaj opozarjajo, da je del portfelja smiselno umakniti v varnejše naložbe, kot so obveznice, pa tudi v bančni depozit ali gotovino. Vseeno naj bi portfelj začinili tudi z nekaterimi alternativnimi naložbami, kot so nepremičnine. Napovedi, ki smo jih pridobili z anketo med analitiki, objavljamo kot povprečje odgovorov v devetih rundah, če se izrazimo po boksarsko.

tema-mf12-1.1418463002.jpg.o.600px.1418463057.jpg

1. runda: slovenske delnice

hribar-blaz9-ih.1418461943.jpg.o.240px.jpg
V prid rasti tečajev na ljubljanski borzi so poleg pričakovanih privatizacij še izjemno nizke obrestne mere, splošno okrevanje slovenskega gospodarstva ter odločnost ECB v boju s stagnacijo gospodarstva, našteva Blaž Hribar. Foto: Irena Herak

Slovenski indeks SBI TOP je bil letos s 23-odstotno rastjo eden izmed bolj donosnih na svetu. Razlog za tako lepo rast na sicer v zadnjih letih močno »prebutani« borzi sta privatizacija nekaterih podjetij - s seznama 15 so bila prodana štiri podjetja: Fotona, Helios, Aerodrom Ljubljana, Letrika - in špekulacija o nastajanju novega seznama podjetij, ki jih bo država še prodajala. Čeprav večine družb, ki se prodajajo, ni v borznem indeksu SBI TOP, pa privatizacija blagodejno vpliva tudi na rast tečajev delnic, ki sestavljajo ta indeks. Rast indeksa se bo v letu 2015 nadaljevala, je prepričanih skoraj 90 odstotkov analitikov in upravljavcev premoženja, ki so sodelovali v anketi. Od tega jih 40 odstotkov napoveduje rast med 10 in 15 odstotki, petina za več kot 15 odstotkov. Slaba četrtina je nekoliko bolj zadržana in napoveduje rast do 10 odstotkov. Največjo možnost za rast do konca leta imajo po oceni anketirancev delnice Pivovarne Laško in Krke, sledi Gorenje. Na potek privatizacije do konca leta 2015 lahko vplivajo številni dejavniki - najbolj pa politika. Zato smo preverili tudi pričakovane kratkoročne rasti tečajev nekaterih slovenskih delnic, in sicer do sredine leta 2015, ko naj bi se pričakovanja o nadaljevanju privatizacije vračunala v trg. Največjo rast tečaja (17 odstotkov) analitiki pričakujejo za delnico pivovarja, ki je tudi sicer ena izmed bolj vročih delnic na ljubljanski borzi. Letos se je tečaj okrepil za kar 475 odstotkov, na skoraj 24 evrov za delnico. Razlog za rast tiči v pričakovanju prevzema družbe. Podobna so tudi pričakovanja za Pozavarovalnico Sava. Analitiki napovedujejo 13-odstotno rast tečaja. Zaradi trenutne podcenjenosti sta zanimivi tudi delnici Krke in Gorenja. Do polletja prihodnje leto se lahko tečaja povzpneta v povprečju za okrog 10 odstotkov, napovedujejo analitiki.

»Trg bo še nadpovprečno rasel, predvsem zaradi zaključevanja postopkov privatizacije družb s trenutnega seznama in ob pojavu novih imen oziroma novega seznama,« je prepričan Sašo Stanovnik iz Alte Invest. Precej bolj zadržana je Nataša Janževič iz Primorskih skladov. »Velik dejavnik, vračunan v tečaje slovenskih delnic, so še vedno prevzemne zgodbe, na kar močno vpliva politika in zaradi česar je okolje nepredvidljivo,« pojasnjuje. Nekatere slovenske »posebnosti« skrbijo tudi Blaža Hribarja iz NLB Skladov. To so neambicioznost pri izvedbi korenitejših strukturnih reform, zgrešene državne investicije in plačevanje zapitka zanje (TEŠ oziroma energetika) ter poplačilo starih »grehov« (varčevalcev nekdanje Jugoslavije, dokapitalizacije Banke Celje, presoja ustavnosti izbrisa podrejenih obveznic ...). Kljub temu je Hribar optimist. Meni, da za nadaljevanje rasti tečajev na ljubljanski borzi poleg pričakovanih privatizacij (Telekom Slovenije, Cinkarna Celje, Žito ...) govorijo še izjemno nizke obrestne mere, splošno okrevanje slovenskega gospodarstva ter odločnost Evropske centralne banke (ECB) v boju s stagnacijo gospodarstva.

tema-mf12-2.1418463169.jpg.o.600px.1418463213.jpg

2. runda: Balkan

Čeprav so številni Slovenci leta 2007 po evforičnem vlaganju prihrankov na Balkan dobili po buči, se spet pojavlja zanimanje za to regijo. Tudi analitiki Balkanu napovedujejo rast. Vrednost srbskega indeksa Belex 15, ki se je letos okrepila za 33 odstotkov, bo po oceni polovice analitikov do konca leta v povprečju še za 10 odstotkov višja. Za hrvaški Crobex, ki je obtičal na istih ravneh kot v začetku leta, pa 40 odstotkov analitikov pričakuje največ do desetodstotno rast. Zelo majhna povezanost z večino kapitalskih trgov, ugodna vrednotenja, zametki uravnoteženja javnih financ so razlogi, zaradi katerih Hribar vlagateljem v njihovih portfeljih priporoča tudi ščepec delnic družb z Balkana. Rast tečajev na Balkanu je odvisna še od razvoja privatizacije v Sloveniji, razmišlja Grega Meden iz KD Skladov. Po njegovem mnenju so prav vlagatelji iz Slovenije in Hrvaške tisti, ki tradicionalno zagotavljajo likvidnost na trgih Srbije, Makedonije in BiH. In za to bo za močnejšo rast tečajev potrebna presežna likvidnost predvsem z ljubljanske borze, ki se bo načeloma zgodila šele z dokončno prodajo Telekoma. »To je pogoj za kakšno večjo evforijo, sicer se na Balkanu ne bo zgodilo nič posebnega,« meni.

tema-mf12-3.1418463333.jpg.o.600px.1418463358.jpg

tema-mf12-4.1418463377.jpg.o.600px.1418463398.jpg

3. runda: delnice po svetu

Očitno so lepi pretekli donosi na globalnih delniških trgih premamili tudi slovenske vlagatelje. Ti v ta borzni ring največkrat vstopajo prek vzajemnih skladov. Tam v zadnjega pol leta beležijo 15,7 milijona evrov neto prilivov. Več negotovosti je bilo v prvi polovici leta, ko so si vlagatelji iz skladov izplačali 12 milijonov evrov. Po oceni analitikov delnice zasedajo prvo mesto na lestvici najbolj privlačnih naložb v letu 2015. »Po nekaj letih razmeroma lepe in stabilne rasti bo leto 2015 bolj turbulentno,« ob tem opozarja analitik Stanovnik. Vseeno pričakuje pozitivne donosnosti ob koncu prihodnjega leta, a bo za te treba precej več trgovati oziroma prilagajati portfelje. Analitikom optimizma ne primanjkuje, saj napovedujejo, da bodo svetovni indeksi rasli z dvomestno številko. Več kot desetodstotno rast pričakujejo na trgih v razvoju, kot sta Kitajska, Indija, nekoliko bolj zadržani so do Brazilije in Rusije. Za prvo tretjina napoveduje bolj skromno rast, do 10 odstotkov, za Rusijo pa tretjina pričakuje pocenitve do 10 odstotkov. Tečaji razvitih delniških trgov, kot so Evropa, ZDA, Nemčija, Japonska, se bodo tudi krepili, a bo, po oceni polovice anketirancev, ta rast enomestna.

gubo-luka2-xx.1418461947.jpg.o.600px.jpg
Trenutne razmere so takšne, da je smiselno biti tudi v bolj varnih naložbah, kot so obveznice, in ne le v delniških naložbah, svetuje Luka Gubo.

Kondicija trgov v letu 2014

Da vemo, kako se spopadati s trgi v letu 2015, je treba vedeti, v kakšni kondiciji so. Globalno so se borzni trgi okrepili za 16 odstotkov, kaže indeks MSCI World (preračunan v evre, do 5. decembra 2014). Z dvomestno rastjo so vlagatelje razvajali predvsem nekateri trgi v razvoju; najbolj se je okrepil indijski indeks Sensex (35 odstotkov). Ruski vlagatelji pa si verjetno ližejo rane, ki jim jih je zadal indeks RTS, saj je zaribal za kar 34 odstotkov. V iztekajočem se letu so rasli tudi tečaji na razvitih trgih, a so bile donosnosti precej skromnejše - ameriški indeks S & P 500 je pridobil 13 odstotkov v dolarjih (preračunano v evre pa 24 odstotkov), japonski Nikkei devet v jenih (preračunano v evre pa sedem odstotkov), nemški DAX komaj štiri. Ta hip so podcenjeni nekateri delniški trgi v razvoju, zato je tam pričakovati večje možnosti za zaslužke, razviti trgi so pošteno ovrednoteni, ocenjuje več kot polovica anketirancev. »Svetovni delniški indeksi niso več poceni, temveč celo nad zgodovinskimi povprečji. Ne moremo še govoriti o močni precenjenosti, še zlasti ne glede na razmeroma nizke stopnje inflacije in podporno monetarno okolje. Tudi rezultati podjetij in razpoloženje vlagateljev za zdaj podpirajo za delnice optimistično okolje,« razmišlja Stanovnik. Na razvitih trgih pričakuje podpovprečen, a še vedno pozitiven donos, a bo treba biti previden. »Dokler se bo denar centralnih bank in različnih fiskalnih programov prilival na trg, bi lahko cene delnic še rasle. Če bo to ukrepanje brez pozitivnih posledic v realnem sektorju ali bo premalo agresivno glede na trenutna pričakovanja, se nam obeta korekcija,« pojasnjuje.

Ameriški delniški trg je močno precenjen, pa meni Luka Gubo iz družbe Numerica Partners. Sicer ne pričakuje, da bodo tamkajšnji tečaji v prihodnjih mesecih upadli za 50 odstotkov, a bo donosnost v naslednjih letih močno omejena in verjetni so večji popravki cen navzdol. Kdaj se bo to zgodilo, ne ve nihče, morda že v letu 2015, pravi. Je pa Gubo bolj optimističen za druge trge, recimo trge v razvoju, a vseeno svetuje previdnost. »Kljub podcenjenosti teh trgov moramo upoštevati tudi gospodarski cikel. Trenutno makroekonomski podatki kažejo na močno upočasnitev gospodarstev v razvoju, kar pomeni, da lahko cene delnic tam še upadejo,« opozarja. Gubo ob tem navede tudi primer: za Brazilijo se po določenih kvantitativnih modelih pričakuje, da bo v prihodnjih petih ali 10 letih beležila nadpovprečne donose. A to še ni dovolj dober razlog za vlaganje na ta trg, saj so skoraj vsi makroekonomski kazalci tam usmerjeni navzdol. Ko se bo to spremenilo, bo tam bolj smiselno kupovati delnice, saj bo tveganje manjše. Podobno je tudi na kitajskih borzah, kjer izračuni kažejo velike pričakovane donose na daljše obdobje, a se gospodarstvo počasi ohlaja, kar ni najboljše okolje za popolno izpostavljenost delniškim naložbam.

stanovnik-saso-be.1418461949.jpg.o.600px.jpg
Na razvitih trgih pričakujem podpovprečen, a še vedno pozitiven donos, vendar bo treba biti previden, opozarja Sašo Stanovnik. Foto: Aleš Beno

Kaj pa panoge?

Prave zvezde med panožnimi vzajemnimi skladi so tisti, ki so usmerjeni v zdravstvo in informacijsko tehnologijo. Ni jih malo, ki so v zadnjih petih letih dosegli več kot 100-odstotno donosnost. To ni mačji kašelj, še zlasti ne, če vemo, da je v istem obdobju tečaj Krkinih delnic celo upadel za slabih deset odstotkov. Čeprav preteklost ni jamstvo za prihodnost, je popolnoma jasno, da lahko srečna roka pri panožni razporeditvi premoženja pomeni velikansko razliko v ustvarjenih donosih v prihodnosti. Na kaj pa stavijo naši sogovorniki v letu 2015? Najvišje donosnosti prihodnje leto pričakujejo v panogi informacijske tehnologije, ki tudi v tem letu, kot smo že omenili, sodi med najbolj donosne panoge. Vrednost panožnega delniškega indeksa MSCI World Information Technology se je letos okrepila za 30,2 odstotka (v evrih). Zgolj delnice farmacevtskih družb so presegle omenjeni dosežek s 35-odstotno donosnostjo. Po privlačnosti v letu 2015 se takoj za informacijsko tehnologijo uvrščata panogi finančnih storitev ter materialov in surovin. Delnice finančnih institucij na svetovnem kapitalskem trgu imajo za sabo precej razburkano leto, vendar so se tečaji letos v povprečju vseeno okrepili za dobrih 15 odstotkov. V naklonjenosti do panoge materialov in surovin odsevajo pričakovanja, da se bodo razmere prihodnje leto umirile, to velja zlasti na področju družb, ki se ukvarjajo s predelovanjem kovin in rudarstvom. Tečaji delnic v panogi materiali in surovine so se v povprečju okrepili za sedem odstotkov. Slabše so se letos izkazale samo delnice energetskih družb, ki so se v povprečju pocenile za dva odstotka.

tema-mf12-5.1418463729.jpg.o.600px.1418463780.jpg

4. runda: obveznice

Trenutne razmere po svetu so takšne, da je smiselno biti tudi v bolj varnih naložbah, kot so obveznice, in ne le v delniških naložbah, je prepričan Luka Gubo. Obveznice razvitih držav ta hip ponujajo nizko donosnost do dospetja (ZDA okoli 2,4 odstotka, Velika Britanija okoli dva odstotka, največje evropske države pod dva). Vseeno je bilo z obveznicami letos mogoče ustvariti tudi lepe donose. Recimo z 10-letnimi slovenskimi državnimi obveznicami 30 odstotkov, s španskimi 23 odstotkov, italijanskimi 19, nemškimi pa 12 odstotkov. »Kazalci ta hip kažejo na globalno upočasnitev gospodarstev ali celo recesijo v nekaterih državah ali regijah. Posledično lahko cene tveganih naložb, kot so delnice, surovine..., upadejo, zato je bolj smiselno imeti sredstva v manj tveganih naložbah, kot so državne obveznice (ameriške, angleške in mogoče malce evropskih), in v denarju ter počakati na bolj primeren trenutek za vstop v bolj tvegane naložbe,« pojasnjuje Gubo.

Donosnosti do dospetja obveznic pa ne prepričajo Saša Stanovnika. »Pri obveznicah pričakujemo bolj ali manj nespremenjene donose do dospetja ali celo rahle dvige, kar pomeni, da bodo ustvarjeni donosi (upoštevajoč spremembe v ceni in kupone) zelo majhni ali celo negativni za posamezne državne obveznice,« pojasnjuje. Prav tako nad obveznicam ni preveč navdušen Primož Cencelj iz KD Skladov, sicer tudi naj upravljavec skladov v letu 2014. »Obveznice bodo v letu 2015 težko ponovile letošnje uspešno leto. Veliki donosi niso verjetni, zato obveznice niso naložbeni razred, ki bi bil relativno najbolj zaželen v prihodnjem letu,« pojasnjuje.

tema-mf12-6.1418463807.jpg.o.600px.jpg

5. runda: nepremičnine

cenelj-primoz-001-jm.1418461945.jpg.o.240px.jpg
Obveznice bodo v letu 2015 težko ponovile letošnje uspešno leto, meni Primož Cencelj. Foto: Jure Makovec

Slovenci smo »lokalci«, zato se velikokrat odločamo za naložbe, ki so tik pred našim pragom. V to kategorijo sodijo tudi nepremičnine. Bančnik France Arhar pravi, da je zdaj pravi čas za nakup stanovanja od propadlih gradbincev, ki dušijo stečajne upravitelje, banke, družbo za upravljanje terjatev (DUTB). Takšna stanovanja se prodajajo tudi po 30, 40 ali 50 odstotkov nižji ceni od tržne, smo ugotavljali v naslovnem članku novembrske revije Moje finance Razprodaja? Povprečna prodajna cena starih stanovanj v Ljubljani, kot motorju nepremičninskega trga, je bila 2.020 evrov za kvadratni meter, kažejo podatki geodetske uprave za prvo polletje letos. To je za šest odstotkov manj kot v istem obdobju lani oziroma za četrtino manj kot rekordnega leta 2008. Uradnih podatkov o povprečni ceni novih ali »stečajnih« stanovanj ni.

»Večjih sprememb cen nepremičnin vsaj v prvi polovici prihodnjega leta ni pričakovati,« je prepričan Aleš Perovšek z geodetske uprave. Cene stanovanjskih nepremičnin še vedno kažejo zmerno upadanje. To je močnejše na trgu novogradenj oziroma prvič vseljenih stanovanj, medtem ko se na trgu rabljenih stanovanj ponekod kažejo znamenja ustavljanja, dodaja.

Analitiki so na lestvici privlačnosti naložb v letu 2015 zlato označili kot najbolj neprivlačno naložbo.

Vseeno pa analitiki menijo, da so lahko nepremičnine za tiste, ki imajo več sredstev, dobra naložbena priložnost v letu 2015. »Če najdemo dobro priložnost, je lahko takšna naložba ena izmed bolj donosnih, hkrati pa tudi ena najmanj likvidnih,« opozarja Gubo iz Numerice Partners, ki pričakuje, da bodo cene nepremičnin verjetno v letu 2015 še malce upadle. »Nepremičnine počasi že postajajo dovolj poceni, da povpraševanje narašča,« opaža. »Zaradi gospodarskega okrevanja se bo v prihodnjem letu upadanje cen nepremičnin, ki so na naložbeno zanimivih ravneh, umirilo,« je prepričan Rene Redžič iz KBM Infonda. Nepremičnine vidi predvsem kot stabilizator naložbenega portfelja ob povečani nihajnosti na delniških ter obvezniških trgih. »Cene nepremičnin so dosegle neko zanimivo raven, medtem ko so tečaji delnic napeti, donosi obveznic in depozitov neprivlačni. Banke so spet nekoliko bolj nagnjene h kreditiranju prebivalstva, monetarna politika ECB pa s svojimi prijemi spodbuja porabo,« razmišlja tudi upraviteljica premoženja Nataša Janževič. Kratkoročno pa ne pričakuje takšnih donosov od nepremičn, kot so bili v letih od 2002 do 2009.

perovsek-ales-akr.1418461947.jpg.o.240px.jpg
Večjih sprememb cen nepremičnin vsaj v prvi polovici prihodnjega leta ni pričakovati, je prepričan Aleš Perovšek. Foto: Andrej Križ

6. runda: žlahtne kovine

Vrnimo se še malo k boksu. Dejan Zavec ima v svoji omari sedem različnih šampionskih pasov, ki je prejel, ko je postal nemški, evropski, svetovni prvak. Čeprav so pasovi videti, kot bi bili iz zlata, so izdelani iz različnih kovin oziroma zlitin, ki so pozlačene. Tehtajo pa v povprečju pet do šest kilogramov. »Zame pasovi nimajo cene - glede na to, koliko truda, znoja, bolečin, odpovedovanja je v njih,« pojasnjuje Zavec. Pasovi so zanj logično neprecenljive vrednosti. Takšne pa so verjetno tudi izkušnje Slovencev, ki so jih pridobili pred štirimi leti, ko je zlata vročica zameglila marsikateri um. Cena zlata se je takrat povzpela na rekordnih 1.378 evrov (1.860 dolarjev) za 31,1-gramsko unčo. Kot gobe po dežju so rasla tudi podjetja za odkup zlata. Danes so številna že zaprla svoja vrata, saj je od takrat cena zlata upadla za tretjino, na 970 evrov (1.200 dolarjev) za unčo. Bo v letu 2015 spet čas za stave na zlato? Kar 41 odstotkov analitikov pričakuje, da se bo cena zlata v letu 2015 še znižala z zdajšnjih ravni, četrtina pa ne pričakuje sprememb. Analitiki so, mimogrede, na lestvici privlačnosti naložb v letu 2015 zlato označili kot najbolj neprivlačno naložbo. »Zlato je že tri leta zelo slaba naložba, verjetno bo tako tudi ostalo. Cena zlata pa bo v prihajajočem letu še upadala,« razmišlja David Zorman iz KD Skladov. Razloge za to vidi predvsem v nizki inflaciji in izboljšanju gospodarske aktivnosti držav. Zlato kot naložba pride v poštev v primerih, ko so na borzah veliki pretresi, večji finančni šoki, in Zorman tega v letu 2015 ne pričakuje. »Tudi če bi se pojavila višja inflacija, o čemer dvomim, so delnice zgodovinsko bolj privlačna naložba. Pač, bil je balon, ki je počil in zdaj počasi spušča zrak,« meni.

tema-mf12-7.1418464050.jpg.o.600px.jpg

S tem pa se ne strinjajo vsi analitiki. Peščica (16 odstotkov) jih meni, da bo cena zlata spet prebila tisoč evrov za unčo. »Pričakujemo dvig obrestne mere v ZDA v prihodnjem letu, zaradi česar bo ameriški indeks S & P 500 rasel počasneje. Ne vidim razloga, da bi cena zlata bistveno upadla z zdajšnjih ravni. Verjetno bo koncu leta 2015 med 1.100 in 1.200 dolarji za unčo,« pojasnjuje Daniel Medved iz Nove KBM.

tema-mf12-8.1418464162.jpg.o.600px.jpg

7. runda: valute

Valute načeloma za povprečnega slovenskega vlagatelja, ki ni vešč trgovanja na valutnem trgu (forex), niso zanimiva naložba. Je pa pomembno vedeti, kako se bodo gibali tečaji prihodnje leto, morda že zaradi kakšnega nakupovalnega izleta v ZDA ali odplačevanja stanovanjskega posojila, vezanega na švicarski frank. Za evro bomo ob koncu prihodnjega leta dobili manj kot 1,2 dolarja, ocenjuje skoraj polovica anketirancev (ta hip pa 1,23 dolarja). To pomeni, da bodo nakupi čez lužo dražji. Letos smo v začetku leta dobili precej več dolarjev za evro, in sicer 1,37, kar je 11 odstotkov manj, kot je vrednost zdaj. Vrednost dolarja močno vpliva tudi na ustvarjene donose na borzah. Poglejmo primer. Tečaj ameriškega indeksa S & P 500 v dolarjih se je letos povzpel za 13 odstotkov, če vrednosti preračunamo v evre, pa je bila donosnost 24-odstotna.

tema-mf12-9.1418464223.jpg.o.600px.jpg

Kaj pa švicarskih frank? Bistvenih sprememb v tečaju te valute analitiki ne pričakujejo. Kar 86 odstotkov jih meni, da bo ta ostal na zdajšnji ravni, kar je 1,2 švicarskega franka za evro. To pa tudi pomeni, da ni pričakovati, da se bodo obroki posojil, vezani na švicarje, pocenili. Na tej ravni je frank že od leta 2011, ko je centralna banka postavila minimalni tečaj, saj je takrat visoka vrednost valute resno ogrožala švicarsko gospodarstvo.

Vseeno nekateri analitiki menijo, da bi naložbene portfelje lahko začinili tudi z valutami, zlasti z dolarjem. »Vsaj 50 odstotkov portfelja bi morala zajemati naložba v dolar, če gledamo za obdobje do največ leta dni in ob trenutno znanih podatkih ter predpostavki, da se stvari ne spremenijo,« pravi Izidor Jerman iz Alpen Investa. Ta hip so razmere takšne, da je dolar v primerjavi z evrom v vzponu, in glede na trenutno makrosliko pričakuje, da se bo takšno gibanje nadaljevalo. »Do kam, je zelo težko predvideti. Najprej mora prebiti mejo 1,20 dolarja za evro,« pojasnjuje Jerman.

Izidor-Jerman-xx-.1418461944.jpg.o.600px.jpg
Vsaj 50 odstotkov porfelja bi morala zajemati naložba v dolar, če gledamo za obdobje do največ leta dni, meni Izidor Jerman. Foto: Press

8. runda: energenti (nafta, plin)

Letos se je veliko govorilo o nafti. Cena nafte (brent) je namreč upadla za kar dobro tretjino, na 69 dolarjev za 159-litrski sod. Slaba polovica anketirancev meni, da bo cena ostala med 70 in 80 dolarji za sod, dobra tretjina meni, da se bo povzpela nad 80 dolarjev za sod. Naložbe v energente analitiki uvrščajo v sam vrh po privlačnosti v letu 2015. Zakaj? »Predvsem v luči trenutnega dogajanja bi lahko bila energija ena izmed panog, ki bi lahko prihodnje leto presenetila z donosi,« razmišlja Jerman. Ali to pomeni, da so analitiki pripravljeni močno staviti na delnice energetskih podjetij? Ne nujno, saj jih ne uvrščajo na vrh seznama najbolj privlačnih panog, vseeno pa nekateri priznavajo, da se lahko izkažejo za dobro špekulativno naložbo v letu 2015. »Če se cene nafte začnejo zviševati, lahko pričakujemo pozitiven odziv delnic energetskih podjetij. Panoga energije bi bila v tem hipu bolj špekulativne narave, kajti cenovna vojna med Bližnjim vzhodom in ZDA lahko traja daljše časovno obdobje. V tem primeru potem energija ne bo tako privlačna panoga,« pojasnjuje Jerman iz Alpen Investa.

Upadanje cen nafte je vplivalo tudi na ceno goriva. Cena 95-oktanskega goriva je v pol leta upadla za devet odstotkov, prodajna cena brez dajatev pa za 23 odstotkov. Zakaj ni upadala cena bencina za vsaj toliko kot cena nafte? »Upad cene goriva je manjši zaradi 7,5-odstotnega zvišanja trošarin v zadnjega pol leta, višjega prispevka na obnovljive vire (OVE), zaradi manjšega upada 14-dnevne povprečne borzne cene derivata v evrih ter povečane marže distributerjev za dva odstotka,« pojasnjuje Alexandr Gutirea iz Triglava Skladov. Torej, pozitivni vpliv upada cen nafte je delno viden tudi v nižjih cenah goriv. To pa bi moralo znižati stroške uporabe avtomobilov, cene letalskih potovanj, logistične stroške, kar bi morebiti lahko povzročilo tudi znižanje cen nekaterih izdelkov in storitev. Glede na to, da je nafta pomembna surovina za nekatera podjetja (na primer kemijska), bi se teoretično lahko pocenili nekateri izdelki, dodaja.

tema-mf12-10.1418464380.jpg.o.600px.1418464424.jpg

9. runda: gotovina, depoziti

6.1418461957.jpg.o.240px.jpg
Pozitivni vpliv upada cen nafte je delno viden tudi v nižjih cenah goriv. To pa bi moralo znižati stroške uporabe avtomobilov, cene letalskih potovanj, logistične stroške, pravi Alexandr Gutirea Foto: Osebni Arhiv

Čeprav je logično pričakovati, da analitiki, ki se preživljajo z upravljanjem denarja na kapitalskih trgih, ne bodo favorizirali gotovine in bančnih depozitov, je prav bančno varčevanje najbolj razširjeno med Slovenci. Tam namreč kopičimo kar 21,3 milijarde evrov depozitov in gotovine, kažejo podatki Banke Slovenije. Gotovina in bančni depozit naj bi bili sestavini vsakega portfelja. Ponovimo osnove osebnih financ. Vsak posameznik potrebuje denarno rezervo za primere večjih nenačrtovanih finančnih udarcev. V teoriji naj bi imeli na strani za takšne izdatke od tri do šest mesečnih plač, torej od tri do šest tisočakov. »Gotovina in depoziti se mi pri takšnih ravneh pasivnih obrestnih mer ter ob pričakovanjih, da sprememb obrestnih mer v prihodnje ne bo, ne zdita privlačni alternativi,« pravi Rene Redžič iz KBM Infonda. Seveda so mnenja različna. »Glede na to, da bikovski trend na globalnih delniških trgih traja že bolj ali manj od marca 2009, torej pet let in pol, bi pričakoval korekcijo. Sploh ker ameriška centralna banka napoveduje zvišanje obrestnih mer, verjetno že v prihodnjem letu. S tem se bo znižala likvidnost v monetarnem sistemu, ki je tudi eden izmed glavnih razlogov bikovskega trenda. Zato se mi zdi ta hip bolj smiselno, da je denar na varčevalnem računu (depozitu) in se ob korekciji vloži na trg,« pojasnjuje eden izmed upravljavcev, ki ne želi biti poimenovan, saj je to njegovo osebno mnenje, in ne mnenje družbe, v kateri je zaposlen.

Pripravite se!

Dogajanje na borzi je lahko podobno kot v boksarskem ringu, včasih jih dobiš po nosu, včasih slaviš zmago. Da se izognete modricam in buškam, se je treba pripraviti, trenirati. Pri tem naj vam bodo v pomoč tudi napovedi 38 slovenskih analitikov in upravljavcev. Če ste prebrali članek do konca, je ogrevanje za vami, v ringu pa se morate znajti sami. Zato se pri izbiri naložb odločajte po svoji pameti. Saj veste: »No easy way out.« Pa srečno!

tema-mf12-12.1418464680.jpg.o.600px.jpg

Podlistek: Janezov idealni portfelj za leto 2015

Kam naj 40-letni vlagatelj Janez vloži svoj denar v prihajajočem letu za obdobje petih let, če je povprečno nagnjen k tveganju? Iz povprečja odgovorov 38 analitikov in upravljavcev premoženja smo sestavili idealni portfelj za leto 2015. Dve tretjini portfelja naj bi sestavljale delnice in obveznice. Večja utež je na delnicah, in sicer 47 odstotkov. Sedemnajst odstotkov denarja naj bi Janez imel v banki; od tega 12 odstotkov vezanega. Slabo petino portfelja naj bi začinil z alternativnimi naložbami, kot so nepremičnine, zlato ...

Mnenja se seveda razlikujejo, zato smo preverili tudi, kaj menijo posamezniki. Recimo David Zorman iz KD Skladov bi portfelj sestavil iz 80 odstotkov delnic in 20 odstotkov obveznic. Regijsko se mu zdijo najbolj zanimive ZDA, Kitajska, Turčija, tudi Japonska in Indija, panožno pa informacijska tehnologija, panoga izdelkov in storitev ožje porabe ter posamezne delnice iz zdravstva. Tudi Rene Redžič iz KBM Infonda je naklonjen delniškim naložbam. Te naj bi sestavljale 70 odstotkov portfelja, 20 odstotkov obveznice, 10 pa nepremičnine. »Delniškim naložbam bi dal takšno utež, ker tudi v letu 2015 ohranjajo privlačnost glede na obvezniške in druge alternativne naložbe. Obveznice, denominirane v evrih, ter nepremičnine bi uporabil predvsem za zmanj­ševanje naložbenega tveganja, saj lahko prihodnje leto pričakujemo večjo nihajnost na delniških in obvezniških trgih,« pojasnjuje Redžič. V okviru delniških naložb se mu zdita najbolj privlačni regiji Evropa in trgi v razvoju. V Evropi so vrednotenja delniških naložb ugodna, dobički podjetij rastejo in ECB se aktivno bojuje proti deflaciji ter se odmika od varčevalnih ukrepov. V državah v razvoju se lahko v letu 2015 zgodi marsikaj nepričakovanega, a je razlika v vrednotenjih v primerjavi z razvitim trgom privlačna, pojasnjuje.

Precej bolj razpršen portfelj predlaga Luka Gubo iz Numerica Partners, ki je ta hip bolj nagnjen h konservativnim naložbam. Zato bi večji del portfelja namenil obveznicam in denarju (skupaj 45 odstotkov), 30 odstotkov delnicam (zlasti podjetij trgov v razvoju). Portfelj bi začinil še z 10 odstotki naložb v nepremičnine, saj ocenjuje, da so cene na zanimivih ravneh in bi se dalo ujeti kakšno dobro nakupno priložnost. Predlaga pa še pet odstotkov zlata. »Zlato lahko deluje kot zaščita pred nizkimi realnimi obrestnimi merami. Če bo zahtevana donosnost še upadala, inflacija pa malce zrasla, ima zlato dobro možnost za rast. Ker je močno nihajna naložba, več kot petodstotna vključenost ni smiselna,« pojasnjuje.

tema-mf12-11.1418464568.jpg.o.600px.1418464603.jpg

Več bo treba migati

Leta 2015 je čas za bolj aktivne vlagatelje, ki bodo morali pogosteje prilagajati svoje portfelje razmeram na trgu. To povprečnemu slovenskemu vlagatelju ne diši preveč. Ko sprejmemo neko naložbeno odločitev, se je navadno držimo kot pijanec plota. Eden izmed uprav-ljavcev, ki ne želi biti omenjen, zato Janezu priporoča zgolj depozit, če portfelja nima namena prilagajati vsako leto, v primeru vsakoletne revizije pa delnice. »V treh do petih letih pričakujem močnejšo korekcijo na delniških trgih in ne bi rad dajal prednosti delnicam, da bo potem nekoga bolela glava. Preudaren vlagatelj bo od časa do časa pretehtal svojo naložbeno odločitev, a žal precej vlagateljev tega ne počne,« pojasnjuje.

Kaj prinaša fenomen predsedniškega cikla v letu 2015

Če ZDA kihnejo, svet zboli, pravi pregovor. Zato je treba omeniti tudi enega izmed najbolj znanih fenomenov na kapitalskih trgih - ameriški predsedniški cikel. Zgodovinski podatki borz v ZDA kažejo, da je tretje leto ameriškega predsedniškega mandata najdonosnejše. Borzni indeks S & P 500 se v povprečju okrepi za 18 odstotkov. Prihodnje leto predsednik Barack Obama vstopa v tretje leto svojega mandata. In kako se to lahko pozna pri rasti borznih tečajev? »Najbrž so te rasti posledica dejstva, da politiki (predsednik) začnejo v predvolilnem letu bolj razmišljati o tem, kako kratkoročno spodbuditi gospodarstvo in kapitalske trge, da bi si s tem izboljšali možnost za zmago oziroma pridobili volivce na svojo stran. Z demokracijo in rednimi volitvami smo tako nekako uvedli dodatne cikle. Gre pa za statistiko, zato ni nujno, da to velja za vsak predsedniški mandat. Odvisno je tudi od drugih dejavnikov. Zato za zdaj za ZDA za leto 2015 vidimo pozitiven donos, a ne nadpovprečnega,« razmišlja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Bitcoin - da ali ne?

Ko govorimo o valutah, ne moremo mimo virtualnih valut, kot je bitni kovanec ali bitcoin (BTC). Ta hip je en BTC veden okrog 370 dolarjev, kar je 60 odstotkov manj kot v začetku letošnjega januarja. Spomnimo, ko je valuta konec leta 2013 dosegla rekordno vrednost 1.130 dolarjev za BTC, so se zbudili tudi apetiti Slovencev, ko so se začeli spraševati, do kam lahko še odleti. Valuta je sicer zelo nihajna, vrednosti lahko en dan skočijo, drug dan upadejo tudi za 30, 40 odstotkov, kažejo podatki na spletni trgovalni platformi Bitstamp.net, ki sta jo postavila mlada Gorenjca, Nejc Kodrič in Damijan Merlak. Kakšna bo pot BTC v letu 2015, smo želeli preveriti tudi pri njiju, a pravita, da imajo v podjetju politiko nepromoviranja BTC kot naložbe.

Zanimivo je to, da niti eden izmed naših analitikov, BTC ne omenja kot naložbeno priložnost v letu 2015. »Nisem privrženec te valute. Preveč je neznank. Brez nadzora mi ne deluje zaupanja vredno. Da bi nekomu predlagal, naj svoje prihranke konvertira v BTC, to pa ne,« pravi Izidor Jerman iz Alpen Investa. Tudi Andraž Antonič iz Tradeporta se bo BTC v letu 2015 izogibal. Vlagateljem, ki bi BTC vseeno imeli v svojih portfeljih, pa priporoča samo nekajodstotni delež. Razlogov za to je več, pravi. Še vedno gre za razmeroma nihajno valuto, ki preprečuje širšo uporabo. V zadnjem letu se je težavnost rudarjenja BTC toliko povečala, da so številni zanesenjaki, ki so rudarili z domačim računalnikom, odnehali, kar zmanjšuje spletno priljubljenost valute, ki so jo na različnih forumih dvigovali prav mladi računalničarji. Opazen je tudi upad povpraševanja Kitajcev po BTC (tam je bil BTC alternativa lokalni valuti). Njihovo povpraševanje je tudi pripomoglo k dvigu cene BTC vse do rekordnih vrednosti. V letu 2015 se sicer odpira nova fronta v Rusiji, kjer je lokalni rubelj v zadnjem letu izgubil skoraj četrtino vrednosti glede na košarico valut. Ruska centralna banka že sprejema prve ukrepe za krepitev rublja, med njimi recimo odpravo dolarskih računov rezidentov in konverzijo vseh tujih valut v domači rubelj pa tudi najverjetneje omejitev prostega pretoka BTC. Ali bo to ustavilo bogati sloj Rusov pred selitvijo dela premoženja v internetno valuto, ki tako rekoč ni sledljiva, je vprašanje časa. Novi val kupcev bi lahko ceno spet izstrelil med oblake, našteva in pojasnjuje Antonič. Kaj pa bi še lahko dvignilo ceno BTC? »K višji ceni BTC bi lahko sicer pripomogla tudi večja svetovna podjetja, ki bi podprla/umirila gibanje cene valute s sprejemanjem plačil v BTC v širšem obsegu (likvidnost za stabilnost), vendar bo ob trenutnem gibanju cene BTC potrebno veliko časa za tako popularizacijo,« še dodaja Antonič.

Kaj pa skladi zasebnega kapitala?

Analitiki in upravljavci premoženja kot privlačno naložbo v letu 2015 vidijo tudi sklade zasebnega kapitala. »To so skladi, ki zbirajo zaveze o vložku večjih fizičnih oseb in skladov, zavarovalnic..., potem pa iščejo zanimive zgodbe, naložbe,« pojasnjuje Matej Šimnic iz Alte. Pogosto gredo v prevzeme slabih podjetij, soudeležbo pri menedžerskih prevzemih, odkupe terjatev...

Portfelj se počasi povečuje in ko se najde »tarča«, vlagatelji postopoma izpolnjujejo svoje zaveze. »Ti skladi so za nas idealna oblika, ker veliko podjetij nujno potrebuje denar in se s pravim dostopom lahko ugodno vstopa v morebitno uspešne zgodbe,« pojasnjuje Šimnic. Mali vlagatelji praviloma težko vstopijo s svojim denarjem v te sklade, morda prek kakšnega alternativnega sklada, kot so hedge skladi, dodaja David Zorman iz KD Skladov. Njemu se to zdi zanimiva naložba, zlasti v povezavi s tremi zgodbami - ena je alternativno financiranje oziroma tako imenovani shadow banking, ki je v tudi v EU vse bolj prisoten, zanimiv je tudi kakšen sklad zasebnega kapitala, ki vlaga v nepremičnine. Kot tretjo možnost omenja sklade, ki vlagajo v IT-sektor oziroma start-upe. Več o skladih zasebnega kapitala pišemo v članku Padec sklada zasebnega kapitala! Prihajajo novi!

Hvala, analitiki in upravljavci!

Kako smo pripravili napovedi za leto 2015? Analitikom in upravljavcem premoženja smo poslali anketo s 26 vprašanji, nanjo jih je odgovorilo 38 iz 14 slovenskih družb za upravljanje in borznoposredniških ter analitskih družb (KD Skladi, Alta skupina, KBM Infond, GBD BPD, Triglav Skladi, Numerica Partners, SOP, NLB Skladi, Alpen Invest, Primorski skladi, Nova KBM, Perspektiva DZU, Finančni trgi in analitska skupina GZS). Anketa je bila anonimna, saj smo želeli zbrati poglede in pričakovanja analitikov in upravljavcev v letu 2015, ki se včasih razlikujejo od uradnih stališč družb, v katerih so zaposleni. Povprečna starost anketirancev je 34 let (od 24 do 42 let), povprečno število let delovnih izkušenj od dneva redne zaposlitve v družbi je osem (od enega do 18 let). Večina od sodelujočih je tudi članov zaprte skupine Slovenski upravljavci premoženja in analitiki na omrežju Linked, ki smo jo na reviji Moje finance oblikovali z namenom lažjega pridobivanja njihovih mnenj o tematikah, povezanih s kapitalskimi trgi. Hvala za sodelovanje!

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...