Goran išče nove stranke, Barbara prihaja na police, Borja potrebuje vlagatelje
Goran išče nove stranke, Barbara prihaja na police, Borja potrebuje vlagatelje
  18.11.2014  |  22:00
Čas branja: 12 min
V tokratni prilogi se naši trije podjetniki, Goran Gergar, Barbara Meža in Borja Jelič, ki jih spremljamo od letošnjega septembra, srečujejo z novimi izzivi. Goran si želi razširiti poslovanje, a le z rednimi plačniki, saj ima ta hip kar nekaj težav, kako priti do svojega zasluženega denarja za že oprav­ljene transportne storitve. Barbara ugotavlja, da kapitala ne potrebuje le za nakup novih strojev, temveč tudi za obratna sredstva, saj se ji veliko denarja nalaga v zaloge izdelkov. Počasi in uspešno pa si utira pot tudi k velikim trgovcem. Borja bi rad našel vlagatelje oziroma podpornike njihovega projekta. Toda kako? Kaj svetujejo strokovnjaki?

shutterstock-173978534.1416226616.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Goran Gergar - Sped Star

moje podjetje
Gorana, Barbaro in Borja lahko redno spremljate tudi v blogih na strani Moje podjetje.

Novi posli

»Pred zimo si želim še obiskati stranke v Nemčiji in se jim zahvaliti za letošnje super sodelovanje ter mogoče pridobiti kakšne nove posle. Obiskal sem tudi manjši logistični sejem ter poskušal skleniti nova poznanstva in izvedeti kaj o novostih v logistiki. Vedno je dobro biti v koraku s časom, ko gre za novosti, in te poskušati tudi čim prej vpeljati v podjetje. Obisk sejma je bila dobra odločitev, saj sem dobil veliko novih stikov za prihodnje sodelovanje in zanimivo se mi zdi, da mi v tujini vedno lažje uspe kot v Sloveniji. Veliko več namreč poslujem s tujimi podjetji kot domačimi. Menim, da v tujini pridejo do izraza sposobnost, znanje, direktnost do strank ter predvsem kakovost storitve. V Sloveniji pa na žalost ni tako. Pri nas pridejo do izraza predvsem in samo poznanstva,« je odkritosrčen Goran.

gergar-goran05-jm.1416226612.jpg.o.600px.jpg
Pred zimo si želim obiskati stranke v Nemčiji in se jim zahvaliti za letošnje super sodelovanje ter mogoče pridobiti še kakšne nove posle, pravi Goran Gergar. Foto: Jure Makovec

Ob tem se vseeno sprašuje, kako bi mu vendarle še lahko uspelo tudi na slovenskem trgu - kako naj se loti trga? Povprašali smo nekatera uspešna domača transportna podjetja, kako pridobivajo nove stranke, a seveda vsa molčijo kot grob, saj tekmecem pač ne želijo razkrivati svojih aktivnosti. Zato smo o tem povprašali tudi trženjskega strokovnjaka Aleša Lisca. Po njegovem mnenju se mora Goran osredotočiti na osebni stik in sestanke s strankami, saj to še vedno najbolj učinkuje. Vnaprej se mora vprašati, ali sploh ima učinkovito, preizkušeno in dodelano predstavitev, ki jo je vsaj 200-krat ponovil sam v pisarni in vsaj 50-krat preizkusil na terenu: »Pri svoji predstavitvi naj nujno uporabi tudi dokaze, zakaj najeti prav njegovo podjetje, to naj podpre s slikami in prikazom, na primer kako potekajo prevozi. Stranki je treba razložiti glavne koristi, če se odloči za njegovo podjetje, in če stranka ugovarja, jo je treba prepričati. Sicer pa se je pridobivanja strank lotil pravilno. Svetujem kombinacijo elektronske in klasične pošte, telefonskega klica in osebnega pogovora s strankami. Če je baza, ki jo Goran ima, kakovostna - če res vsebuje podjetja, ki kupujejo prevoze in so dobri plačniki -, potem bo s kakovostno predstavitvijo prej ali slej prodal svoje storitve. Seveda je treba računati na to, da bo moral z vsako stranko, preden se bo odločila za nakup, biti v povprečju v stiku vsaj petkrat. In čas od prvega stika do prvega naročila je lahko v njegovem poslu dolg, morda celo leto ali več,« razmišlja Lisac in doda: »Celotna skripta za osebni pogovor s stranko ali pogovor po telefonu in tudi vse ugovore in odgovore na ugovore mora imeti zapisane. Brez izgovora! Prodaja je predraga zadeva, da bi si lahko Goran privoščil improvizacijo - če ne proda on, bo stranka zanesljivo kupila pri konkurenci.«

Kako do plačila?

Se pa Goran srečuje še z drugo težavo. »Tudi naše podjetje se kot večina drugih v Sloveniji srečuje s konstantnim problemom neplačnikov,« potoži Goran in doda: »Navadno vsako podjetje preverimo prek najrazličnejših bonitetnih programov, ampak na žalost tudi to ni zagotovilo za uspešno sklenjen posel in prejeto plačilo. Velikokrat smo zelo potrpežljivi s strankami, ampak ko ni odziva, vložimo tožbo in takrat nastanejo dodatne težave, saj se tožena stranka s smešnimi pritožbami plačilu spet vsaj za nekaj časa izogne. Naj povem primer - družba, ki je sicer v medijih predstavljena kot odlično podjetje, je v pritožbi navedla, da ni prejela faktur, čeprav je bila tožba za več računov skupaj z opomini poslana vsaj dvakrat za vsak račun posebej. In samo pri nas je mogoče, da je sodišče pritožbo dejansko upoštevalo. Zato nas seveda zanima, katere možnosti so najboljše za izterjavo dolga? Obveznega pobota ne uporabljamo, ker sami vse plačujemo v določenem roku.

Matej Golob, direktor družbe Converta, ki se med drugim ukvarja tudi z izterjavo terjatev, svetuje: »Preverjanje bonitete novega ali starega poslovnega partnerja pred sklenitvijo posla je nujen korak, ki lahko pomeni razliko med tem, ali bo račun plačan samo z zamudo ali pa sploh ne. Pomembno je, da ima podjetje urejeno pisno dokumentacijo, kot so naročilnice, potrjene dobavnice, računi, s katero lahko v morebitnem sporu lažje dokazuje obstoj terjatve. Odločilno je tudi, da upnik takoj po zapadlosti terjatve začne postopke izterjave, ki vodijo od opominjanja, predaje primera zunanji specializirani agenciji, do, v končni fazi, sodnih postopkov kot najdražje oblike unovčevanja terjatev. V praksi tudi opažamo, da veliko podjetij ne pozna možnosti oziroma ne uporablja možnosti, ki jih daje zakonodaja za preprečevanje zamud pri plačilih - od zaračunavanja zakonsko dopustnih stroškov izterjave ter zakonitih zamudnih obresti do drugih pravnih možnosti v primeru sodnih postopkov. Ne nazadnje se še vedno premalokrat obrnejo na profesionalne agencije za izterjavo, ki že veliko let uspešno svetujejo in pomagajo pri izterjavi zapadlih terjatev, pri tem pa skrbijo, da se ohranijo odnosi med upnikom in dolžnikom. To je zlasti pomembno pri dolžnikih, ki sicer plačajo svojo obveznost, vendar z zamudo. Stroški tovrstnega posredovanja agencije so odvisni od uspešne unovčitve terjatve, kar pomeni, da agencija ne dobi provizije, če upnik ne pride do svojega denarja.«

Tudi Marko Jurišič z AJPES Goranu svetuje, naj pri podjetju pogleda celo zgodovino in sveže podatke - finančno stanje, neporavnane obveznosti in insolvenčne dogodke: »Osnovne in najnovejše podatke o slovenskih poslovnih subjektih je mogoče pridobiti tudi brezplačno na spletnih straneh AJPES - vpogled v poslovni register, register transakcijskih računov, letna poročila in podatke o insolvenčnih postopkih. Na voljo pa so tudi plačljive bonitetne informacije, ki zagotovijo sprotne podatke o podjetju, finančno analizo in oceno tveganja v obliki bonitetne ocene S.BON AJPES.« Seveda pa obstajajo tudi druge bonitetne hiše. In kaj storiti, ko že imate težave z neplačili? »Takrat je pomembno takojšnje ukrepanje, tudi pomoč specializiranih podjetij za izterjavo in faktoring. Vsekakor je izterjava terjatev do podjetij z blokiranimi računi možna, vendar je čas poplačila odvisen od prihodnjih prilivov na račune podjetja in zakonskega vrstnega reda poplačil že nastalih neporavnanih obveznosti,« pravi Jurišič.

Ne glede na to, da je Goran reden plačnik svojih obveznosti, pa se vseeno lahko vključi v večstranski pobot, še pojasni Jurišič: »Podjetja, ki plačujejo svoje obveznosti v dogovorjenem roku, lahko sodelujejo v večstranskem pobotu tako, da po 18. členu ZPreZP-1 prijavijo svojo še nedospelo denarno obveznost v prostovoljni večstranski pobot, ki se izvaja hkrati z obveznim pobotom, vendar se morata upnik in dolžnik o tem pisno dogovoriti. S prijavo denarne obveznosti v sistem obveznega večstranskega pobota dolžnik izgubi pravico do ugovora zoper sklep o davčni izvršbi v skladu z določbo zakona, ki ureja davčni postopek, o ugovoru dolžnikovega dolžnika (31. člen ZPreZP-1).« Lahko pa se odloči tudi za ponudbo katerega izmed podjetij, ki spet za zasluženo provizijo išče verige, v katerih lahko skompenzirajo dolgove podjetij.

Ministrstvo za pravosodje ob tem dodaja, da imajo upniki na voljo še možnost, da po ZIZ vložijo predlog za izvršbo tudi na podlagi verodostojne listine, kot so faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, ki ga overi odgovorna oseba, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine, obračun obresti, pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja: »V takem primeru pride upnik razmeroma hitro do izvršilnega naslova in prisilne izvršbe, če dolžnik ne vloži ugovora - v takem primeru upnik s sklepom o izvršbi pridobi tudi izvršilni naslov. Če pa dolžnik vloži ugovor, se postopek nadaljuje v pravdnem postopku, saj v primeru predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine sodišče o obstoju terjatve še ni odločilo. Izvršba na podlagi verodostojne listine je zelo pomembna za poslovne subjekte, saj jim omogoča hitro in učinkovito pot do izvršilnega naslova in do poplačila svoje terjatve. Potem je bila uvedena še možnost elektronskega vlaganja predlogov za izvršbo v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, zaradi česar je bila uvedena tudi obveznost vlaganja predlogov na predpisanih obrazcih. V teh primerih je sklep o izvršbi izdan zelo hitro, v približno 50 odstotkih zadev že v dveh delovnih dneh,« pravijo na ministrstvu za pravosodje.

Barbara Meža, Barbio's

Pomanjkanje denarja

meza-barbara-029-jm.1416226614.jpg.o.600px.jpg
»Na teden smo sposobni narediti približno tisoč kozarčkov biogette. Mi smo torej pripravljeni, kaj pa trgovina?« se sprašuje Barbara Meža. Foto: Jure Makovec

V prejšnji reviji smo za Barbaro poskušali najti rešitev za kreditiranje naprave za predelavo zelenjave. Zdaj je ugotovila, da bi potrebovala tudi sredstva za financiranje zalog, saj bodo ob vstopu k večjim trgovcem potrebovali tudi več zalog. »Za proizvodnjo je treba nabaviti zelenjavo, sol, kozarce, etikete, kartonske škatle, stroje za predelavo in drugo opremo, ki jo potrebujemo. Prej ali slej začne zmanjkovati sredstev za financiranje proizvodnje. Dokler se namreč ne uvrstimo na več prodajnih polic in povečamo prodane količine, so prilivi premajhni in ne zadostujejo za pokritje vseh stroškov obratnih sredstev. Nekaj časa mi je primanjkljaj še uspevalo pokrivati s preteklimi prihranki, vendar v nedogled to ne bo šlo. Tudi družina in prijatelji lahko pomagajo le do neke mere. S povečanjem obsega proizvodnje bom morala najti rešitev, kako financirati obratna sredstva. Plačilni roki v trgovini so namreč precej daljši kot na drugi strani plačilni roki do dobaviteljev. Za malega podjetnika je očitno največji izziv, kako premostiti to vrzel,« razloži Barbara in pove: »Ponudba mikroposojil Sberbank je lahko dobrodošla rešitev, čeprav se mi zdi EOM kar visok - okrog 7,6 odstotka, ko upoštevam vse stroške. Nisem prepričana niti, ali bi zadoščali medletni izkazi le za prvo polovico leta 2014. Skrbi pa me tudi, da bi morala zastaviti družinsko hišo, ker zavarovanje posojila zahteva hipoteko na nepremičnino in osebno poroštvo lastnikov. Zanima me, ali obstajajo še kakšne alternativne rešitve, čeprav je za podjetnika začetnika vedno težko dobiti sredstva.« O tem smo dodatno povprašali na Sberbank in svetovalka Andreja Črešnar nam je razložila: »Pri mikroposojilu je izjemna šest- do sedemodstotna letna fiksna obrestna mera z danes znanim zneskom rednih mesečnih obresti, se pravi brez obrestnega tveganja, vezanega na spremembe vrednosti EURIBOR. Iz tega razloga je EOM tudi višji. Pri posojilih, vezanih na EURIBOR, je EOM v danem trenutku nižji. Vse pa je odvisno potem od rasti EURIBOR. Nespremenljiva obrestna mera je gotovo ena izmed glavnih prednosti, poleg moratorija na vračilo posojila. Prednost je tudi, da je posojilo namenjeno tudi »začetnikom«, se pravi start-upom. Sredstva posojila se nakažejo na transakcijski račun posojilojemalca in z njimi prosto razpolaga.« Barbara sprašuje tudi, ali medletni izkazi zadoščajo. »Da, zadoščajo,« odgovarja Črešnjarjeva in doda: »Kot smo že omenili, je mikroposojilo namenjeno tudi začetnikom, čeprav še nimajo finančnih izkazov, ki bi jih lahko predložili banki, ampak imajo le idejo in vizijo.« Pri zavarovanju posojila pa sta dve možnosti: poroštvo vsaj dveh fizičnih oseb ali pa zastava nepremičnine. Vrsta zavarovanja je odvisna predvsem od tveganja in pa od odločitve pristojnih organov banke. Seveda pa mora Barbara ponudbo posojil preveriti tudi pri drugih bankah.

Kako na prodajne police?

Barbara pa želi po drugi strani seveda tudi povečati prihodke oziroma pospešiti prodajo. »Na teden smo sposobni narediti približno tisoč kozarčkov biogette. Mi smo torej pripravljeni, kaj pa trgovina?« se sprašuje Barbara, ki ji je sicer za zdaj uspelo prepričati kar nekaj manjših trgovcev, med večjimi pa Mercator.

Tudi pri drugih trgovcih smo preverili, kako se lahko uvrsti v njihov program. Iz Hoferja nam odgovarjajo: »Prizadevamo si ponuditi čim več slovenskih izdelkov. Vsak dobavitelj, lokalni ali tuji, ima pri nas enake možnosti predstavitve svojih izdelkov oziroma ponudbe. Osnovne ponudbe sprejemamo po spletni pošti centralna-nabava1@hofer.si, predstavitvene sestanke pa organiziramo glede na aktualnost in zanimivost ponudbe. Pogoji za sodelovanje in postopki sprejetja dobavitelja so enaki za vse, ne glede na njihovo velikost. Glavna merila so: privlačnost izdelkov in ponudbe, zagotavljanje ustrezne kakovosti (certifikati), zmožnost zagotavljanja količin in konstantne kakovosti ponudbe, prilagodljivost pri oblikovanju prodajne embalaže. Izdelki morajo torej biti primerni za našo diskontno prodajo in seveda zanimivi za naše stranke. Velikost podjetja, ki izdelke ponuja, je pri tem nepomembna. V praksi se je že mnogokrat potrdilo, da je marsikatero manjše podjetje s svojo prizadevnostjo, inovativnostjo, usmerjenostjo k zastavljenim ciljem in nadpovprečno prizadevnostjo ter ažurnostjo zelo pozitivno pripomoglo k oblikovanju in zagotavljanju optimalne ponudbe za kupce ter tako skupaj s trgovcem razvijalo in povečevalo obseg svojega poslovanja. Od trenutka, ko je izdelek uvrščen v prodajni program, pa do končnega pozicioniranja mora dobavitelj izpolniti zahteve, vezane na kakovost izdelkov ter primernost za ravnanje z blagom. Dolgotrajnost tega postopka je odvisna od odzivnosti oziroma zmožnosti dobavitelja. Tudi z gospo Barbaro bomo kmalu navezali stik, saj smo njeno ponudbo že prejeli.«

Tudi iz Spara so sporočili, da jim ponudniki izdelkov lahko pošljejo svojo ponudbo na spletni naslov info@spar.si: »Ponudbe so posredovane odgovornemu zaposlenemu v nabavnem oddelku, ki jih prouči, in če so zanimive, navežemo stik s ponudnikom za nabavne pogoje ter prosimo za vzorce izdelka. Če je ponudba sprejemljiva, ponudnika povabimo na predstavitveni sestanek. Po sestanku se odločimo za morebitno sodelovanje oziroma za določeno poskusno obdobje sodelovanja. Uvrščanje novega izdelka na naše police je dolgotrajnejši postopek, saj je za vsak nov izdelek najprej treba najti prostor na polici. Pogoji in postopki uvrščanja so za vse ponudnike enaki. Če so za ponudnika vsi pogoji (logistični...) poslovanja sprejemljivi, se dogovorimo za uvrstitev novega izdelka na naše police.«

Barbara pa ima možnost, da se obrne kar neposredno na distributerje. Kot pove, ji je uspelo prepričati prvega: »Šla sem v trgovino, pregledala deklaracije izdelkov in med vsemi distributerji izbrala najprej Premo. Prosila sem jih za sestanek in jim odnesla vzorce izdelkov. Čez nekaj časa so me poklicali, da so jim izdelki všeč in da so na s pripravljeni vključiti v svojo ponudbo, kar je odlično,« je zadovoljna Barbara. A ob tem doda: »Za majhnega dobavitelja, kot smo mi, je sicer malo možnosti, saj vsi trgovci zmanjšujejo število dobaviteljev. Distributer pa pomeni še en člen v verigi, zaradi česar bo končna cena za kupca višja. Vendarle pa je ta možnost veliko učinkovitejša, saj distributer dobavlja veliko število izdelkov več prodajnim mestom, zaradi česar so logistični stroški na izdelek precej nižji. Verjetno bo tako lažje priti do velikih trgovcev, pa še majhne trgovine po Sloveniji bi bolje pokrili. Bolj računam, bolj se mi zdi ta odločitev najbolj učinkovita z vidika pokritja trga.«

Borja Jelič - DobraDela

Še vedno dilema

moje-podjetje-029-jm.1416226615.jpg.o.600px.jpg
Osebno ne poznam nikakršnih formalnih meril, ki bi mi bila v pomoč pri odločitvi, ali odpreti d. o. o. in zakaj ne katere druge oblike, kot je zavod ali društvo, je še vedno v dilemi Borja Jelič. Foto: Jure Makovec

»Strokovnjaki so mi že poskušali svetovati, kako naj se odločim o obliki podjetja. Na koncu se bomo najverjetneje odločili za d. o. o.,« pove Borja, a je pri tem še vedno čutiti nekaj grenkobe: »Osebno ne poznam nikakršnih formalnih meril, ki bi mi bila v pomoč pri odločitvi, ali odpreti d. o. o. in zakaj ne katere druge oblike, kot je zavod ali društvo.« Kaj torej še lahko svetujejo podjetniški poznavalci?

»Najprej se morajo odločiti, ali bo šlo predvsem za organizacijo, ki bo prinašala korist družbi ('social enterprise') ali bi radi odprli podjetje, ki bo poskušalo ustvarjati tudi čim več dobička,« razmišlja Andraž Tori iz Zemante in nadaljuje: »V prvem, bolj verjetnem primeru bodo s prihodki predvsem pokrivali stroške, če bodo želeli podjetje, pa bodo skrbeli za čim več uporabnikov, ki bodo prinašali dobiček. Če jih zanima predvsem udobno preživetje in korist družbe, je najbolje, da se odločijo za ustanovitev društva ali zavoda, ampak potem vlagatelji odpadejo in so možna samo sponzorstva in donacije. Na voljo so jim sponzorstva podjetij, zasebni pokrovitelji, predvsem pa se bodo morali osredotočiti na področje državnih in EU-razpisov ter razpisov fundacij. Samo z oglaševanjem je v Sloveniji težko dovolj zaslužiti, zato se je bolje zanesti na drugačne vire. Če bi hoteli postati podjetniki, potem lahko sodelujejo tudi vlagatelji in v tem primeru bodo morali narediti oceno vrednosti podjetja, da bodo vedeli, kaj sploh imajo in prodajajo.«

Kot pravi Tori, lahko pri društvu razmišljajo v več različnih smereh, zamisli za povezavo je ogromno: »Na primer, njihov portal bo omogočil delo oziroma pomoč posameznikov, in to pomeni, da bodo nekako zaposlili posameznike, ki so mogoče nezaposleni - to bi lahko bila možnost za aktivacijo državljanov in morebiti celo sodelovanje z zavodom za zaposlovanje. Pri prijavi na razpise sicer deluje, da je lahko priti do tovrstnih sredstev, a je treba dobro pripraviti dokumentacijo in upoštevati, da je tovrstnih prosilcev ogromno, konkurenca je neizprosna, zato projekti zahtevajo veliko organiziranega dela.«

Iskanje vlagatelja

Če se bodo odločili za d. o. o., bodo denar lahko pridobivali tudi drugače. »Projekt smo že predstavili vlagatelju in pridobili njegovo zanimanje. Po drugi strani pa bi radi vključili še druge vlagatelje, a razmišljamo, kje sploh še najti ljudi, ki vlagajo v inovativne socialne mreže, za katere je težko predvideti, kako priljubljene bodo postale. Andraž Tori omeni, da se lahko o dogodkih, kjer se podjetniki predstavljajo morebitnim vlagateljem, pozanimajo na Internetweek.si ali na primer pri Tehnološkem parku. Toda prej je treba opraviti domačo nalogo. »Ali so sploh že pripravljeni na pripravo kratke predstavitve projekta, s katerim bi se predstavili vlagatelju?« postavi odločilno vprašanje Matija Goljar iz Ustvarjalnika in doda: »Vlagatelji so danes zelo preudarni in ne želijo vlagati v ideje, temveč v že izdelane ter potrjene koncepte in vedno se sprašujejo, kako bodo dobili nazaj oplemeniten denar. Da bi jih prepričali, niso več dovolj le zgodbe. Biti moraš skoraj kot tožilec na sodišču, ki zagovarja svojo zgodbo. Na katerih predpostavkah temelji vaša hipoteza, da boste zrasli? Šele ko boste imeli ta odgovor, lahko ljudje vlagajo. Dokazati morate, da vam iz projekta z breskvami lahko uspe ponudbo in povpraševanje, ki se srečujeta na tem portalu, razširiti na večjo populacijo. Treba je natančno vedeti, kako boste zagotovili kritično maso uporabnikov. Ali bo za oglaševalce stran sploh zanimiva? To je odvisno od ljudi, ki se pojavijo na tej strani. Ljudje bodo predvidoma tu iskali neke cenejše izdelke oziroma niso najbolj premožni. Vprašanje je tudi, ali bo podjetje ustvarjalo dovolj dohodka, da ne bo dovolj samo za preživetje ekipe, temveč bo ostalo še kaj za vlaganje v nadaljnji razvoj ter tudi za vlagatelje. Obstajati mora jasen kanal za pridobivanje novih uporabnikov, da lahko ocenimo, koliko jih lahko dosežemo in koliko lahko zaslužimo s tem. Na podlagi tega se lahko odločimo, ali sploh želimo nadaljevati projekt. Brez poslovnega modela in jasnega razumevanja produkta se težko najde vlagatelj. Verjetno bi se našel tudi kakšen dobrodelnež, ki bi podprl projekt, a pomislite samo, koliko je projektov, ki bi radi pridobili zastonj sredstva - vaš projekt mora biti torej toliko boljši od vseh drugih. Mogoče je bolje meriti na pokrovitelje, ki v zameno pričakujejo le pozitivno pojavnost in ugled, medtem ko vlagatelji pričakujejo dober finančni rezultat in nagrado za vložen denar. Donator bo še najmanj zahteven od vseh. Če bodo avtorji portala prišli do nas v Ustvarjalnik, jih bomo z veseljem napotili do možnih vlagateljev. V tujino pa še ni smiselno iti, saj najprej potrebujejo podporo v domačem okolju, kjer je najlažje dobiti investicije - vsak raje podpre domač projekt, sploh če gre za dobrodelnost.« Goljar ob tem opozarja, da v podjetništvu opaža precej nevarno razmišljanje - vsi bi radi pridobili neki vložek in vsi vidijo pridobitev denarja kot edino možnost, da se dela posel: »To je škodljivo, saj ekipe potem več časa namenjajo razmišljanju o denarju in iskanju vlagatelja kot razvoju produkta. Podjetništvo bi moralo biti ustvarjanje vrednosti na trgu oziroma početje stvari, ki prinašajo denar same po sebi.«

mojepodjetje-logo.1397811849.jpg.o.600px.jpg

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (svetovalnica) Jože ne ve, ali ima še vedno račun in delnice pri KDD. Kako naj preveri?

Z letom 2017 so imetniki vrednostnih papirjev morali te prenesti z registrskih računov. Kar 66 tisoč Slovencev tega še ni storilo....