Pričakuje se drugi val privatizacije!  Kje se bo dalo zaslužiti?
Pričakuje se drugi val privatizacije! Kje se bo dalo zaslužiti?
  18.11.2014  |  22:00
Čas branja: 5 min
Čeprav prodaja 15 podjetij iz prvega vala privatizacije še ni končana, se že špekulira o drugem valu; preverili smo, katera podjetja bi se utegnila znajti na morebitnem novem prodajnem seznamu vlade in koliko bi lahko zaslužili mali vlagatelji. Članek je bil objavljen v novembrski številki revije Moje finance.

Privatizacijske špekulacije vedno ustvarjajo možnosti za zaslužek, a je treba biti previden.

Junija 2013 je parlament potrdil prodajo 15 družb v državni lasti, do danes so se prodale le štiri - Aerodrom, Fotona, Letrika in Helios. Zdaj so vse oči uprte v prodajo Telekoma Slovenije, NKBM, Cinkarne Celje, Žita, Adrie Airways, Uniorja, Palome, Elana... Postopki prodaje s prvega privatizacijskega seznama se zelo verjetno utegnejo končati do prihodnje pomladi, napoveduje Blaž Hribar iz NLB Skladov. Privatizacija pa že zdaj blagodejno vpliva na indeks SBI TOP, ki ga sestavljajo delnice osmih podjetij (Krka, Telekom Slovenije, Petrol, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Pozavarovalnica Sava, Luka Koper, Mercator). Ta se je od objave seznama okrepil za 33 odstotkov, čeprav je na prodajnem seznamu iz indeksa le Telekom Slovenije. Vrednost delnic Telekoma Slovenije, Petrola in Zavarovalnice Triglav se je povišala za dobrih 40, Gorenja za 62, Pozavarovalnice Save za 117 odstotkov, medtem ko je precej bolj skromno rast v primerjavi z naštetimi dosegel tečaj delnice Krke, in sicer 19-odstotno.

Niso pa se dražile le delnice, ampak tudi tečaj državnih obveznic, ki so pregovorno bolj varna naložba. Tečaj desetletne evroobveznice Republike Slovenije (zapadlost septembra 2014) se je od dne potrditve seznama okrepil za 38,5 odstotka. Ob upoštevanju izplačanih in natečenih obresti je zabeležena donosnost kar 46,1-odstotna. Torej celo več, kot je bila donosnost borznega indeksa.

drugival-mf11-1.1416160206.jpg.o.600px.1416160233.jpg

Cerar napovedal drugi seznam

Rast omenjenih delnic je zagotovo povezana s pričakovanji, da se bodo nekatera podjetja znašla na drugem prodajnem seznamu. Da bo vlada pripravila nov seznam podjetij in da se bo privatizacija nadaljevala, je pred nedavnim napovedal tudi predsednik vlade Miro Cerar. »Že večkrat je bilo poudarjeno, da bo vlada postopke privatizacije 15 podjetij nadaljevala. Odločitve o eventualni nadaljnji privatizaciji morajo biti predmet čim širšega konsenza in temeljiti na prihodnji strategiji upravljanja državnega premoženja,« potrdijo tudi na ministrstvu za finance. Vlada bo strategijo upravljanja državnega premoženja pripravila predvidoma v dveh mesecih.

Da lahko pričakujemo tako imenovani drugi val privatizacije, so si edini tudi borzniki. »Že zaradi luknje v proračunu, javnega dolga, rastočih stroškov obresti in zelo majhne verjetnosti izpeljave katerekoli potrebne reforme, kot so pokojninska, zdravstvena, trga dela, javne uprave, ni druge možnosti,« našteva Izidor Jerman iz družbe Alpen Invest. Privatizacija je sestavni del konsolidacije javnih financ, zato bo sledil drugi val, je prepričan tudi Aleš Lokar iz KD Skladov. »To je v interesu podjetij oziroma gospodarstva in pomembno tudi zaradi sporočila, ki ga dajemo tako v Bruselj kot mednarodnim vlagateljem,« pojasnjuje. Tudi Blaž Hribar pričakuje, da se bo nadaljevala odprodaja državnih deležev v podjetjih, vprašanje pa je, ali se bo to zgodilo prihodnje leto ali čez nekaj let. »Ni razloga, da bi država recimo imela v dolgoročni lasti večino bančnega in zavarovalniškega sektorja, celoten energetski sektor, železnice ...« razmišlja Hribar.

Sašo Stanovnik iz Alte Invest pa opozarja, da ima država na eni strani že kar precej velik dolg, za katerega plačuje obresti, na drugi strani pa ima premoženje, s katerim lahko potencialno ustvarja donose. Logika bi morala biti, da so ti donosi večji od stroškov obresti. Drugače je bolj smiselno s tem premoženjem poplačati dolgove. Seveda lahko drugi interesi zameglijo to logiko.

Kaj se bo prodajalo

Nekateri borzniki na drugem prodajnem seznamu pričakujejo Pivovarno Laško, Pozavarovalnico Sava, Zavarovalnico Triglav,

Gorenje, Pet­rol...

Male vlagatelje seveda najbolj zanima, kje so priložnosti za zaslužek ob morebitnem drugem valu privatizacije. Blaž Hribar našteva, da so možni kandidati Pivovarna Laško, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Petrol... »Ob stavi na drugi val privatizacije so zanimive delnice vseh družb, v katerih je država lastnik, z morebitno izjemo tistih, ki sodijo v 'infrastrukturno' sfero - prodaji teh trenutna vlada, sodeč po izjavah, ni naklonjena,« nadaljuje Hribar. Eden izmed borznikov omenja tudi Krko. »Vsi ocenjujejo, da je verjetnost prodaje Krke majhna, na drugi strani pa je težko argumentirati, zakaj je Krka bolj strateška kot recimo Petrol ali Gorenje ali NLB ali recimo Telekom Slovenije, ki je zdaj v prodaji,« razmišlja borzni poznavalec, ki ne želi biti omenjen. Stanovnik pa dvomi, da bo država začela množični drugi val privatizacije. »Že če izvedemo prvi val, bo to presenečenje glede na s tem povezane dogodke v zadnjem desetletju in glede na to, koliko bo pritiskov na zamrznitev. Si pa želimo ločitev države in s tem politike od gospodarstva,« razmišlja.

Možni zaslužki

Privatizacijske špekulacije vedno ustvarjajo možnosti za zaslužek, a je treba biti previden, opozarja Stanovnik. Prvič zato, ker je v Sloveniji privatizacija vedno občutljiv pojav, ki se lahko hitro tudi konča. To bi privedlo do močne negativne korekcije posameznih delnic. Drugič zato, ker je pri pričakovanjih o prevzemni ceni treba biti realen. Vedeti moramo, kakšna je verjetnost, da so prevzemne cene višje od tržne, ki je že zrasla zaradi prevzemnih pričakovanj, opozarja. Pri tem navaja primer Telekoma Slovenje - primerljive transakcije nakazujejo na razpon med 150 in 180 evri na delnico, pojavile pa so se govorice tudi o višjih cenah. Te so mogoče, če se vidijo možnosti za sinergije ali stroškovno optimizacijo. Pri tržni ceni okoli 150 evrov je posledično špekulacija še zmerna in vlagatelj bo še bolj vesel, če bo na koncu cena res 200 evrov ali več, čeprav je vložil v pričakovanju, da bo prevzemna cena 180 evrov. Na Alti pa še niso postavljali možnih prevzemnih razponov prej omenjenih podjetij. »Vnaprej ne želimo špekulirati, kaj bo država označila kot strateško in kaj kot portfeljsko naložbo. Sicer želimo biti pri prevzemnih razponih čim bolj objektivni ter konservativni in gledamo le primerljive transakcije,« dodaja Stanovnik.

Prevzemne premije so odvisne od danes pričakovane verjetnosti uvrstitve družbe na drugi privatizacijski prodajni seznam in tega, ali bi država samostojno prodajala manjšinski delež (nizka premija) ali pa bi ji uspelo k prodaji pritegniti tudi druge delničarje in oblikovati prodajni konzorcij, ki skupaj prodaja vsaj tretjino, če ne 50 odstotkov družbe, pravi Hribar. Čeprav je napovedovanje prevzemnih cen nehvaležno, pa ob trenutnih vrednotenjih na zahodnih kapitalskih trgih na grobo ocenjuje, da bi bile prevzemne cene za večinske deleže družb Pivovarna Laško in Pozavarovalnica Sava med 20 in 30 odstotki ter za preostale od 30 do 80 odstotkov višje od trenutnih borznih cen.

»Če bodo postopki prodaj pregledni in odprti za vse, potem so lahko prevzemne cene višje od trenutnih, v nekaterih primerih precej, tudi več kot 30 ali 40 odstotkov, zato imajo mali vlagatelji možnost ustvariti zaslužek,« ocenjuje tudi Aleš Lokar.

Da bo vlada pripravila nov seznam podjetij in da se bo privatizacija nadaljevala, je pred kratkim napovedal tudi predsednik vlade Miro Cerar.

»Poštena vrednost je od 30 do 50 odstotkov višja od trenutnih tečajev. Prevzemna premija je odvisna od tega, ali bo prišlo do prevzema ali bo država samo prodala delež, ki je manjši od 30 odstotkov, in kako bo prodano - ali strategu ali večjim portfeljskim vlagateljem,« meni Izidor Jerman.

Nadaljevanje razcveta

Ob splošni privatizaciji lahko sicer pričakujemo tudi splošno rast tečajev preostalih slovenskih delnic, dodaja Hribar. Vlagateljem zato svetuje, da kupijo dobro razpršen delniški podsklad, katerega politika narekuje vlaganje v slovenske delnice in bo soudeležen v morebitni splošni rasti delnic. Opozarja pa tudi, da je za večino slovenskih vlagateljev smiselno, da le del svojega premoženja usmerijo v slovenske delnice, preostalo pa naj globalno razpršijo. Lokar dodaja, da ima vlaganje v slovenske delnice smisel za vlagatelja, ki varčuje dolgoročno. Za nekoga, ki namerava prihodnje leto s temi sredstvi kupiti stanovanje, pa je to preveč tvegano, opozarja.

Kaj pa DUTB?

Je kaj zanimivega v portfelju Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je dolgove pretvorila v kapital nekaterih podjetij, recimo Cimos? Kaj bi lahko od tega imel mali vlagatelj? »Mali vlagatelj ne more direktno sodelovati oziroma špekulirati v povezavi z DUTB, z izjemo morebitne prodaje njihovega deleža v Pivovarni Laško,« odgovarja Hribar. »Pričakujem, da se bo DUTB vedla podobno kot zasebni vlagatelj, torej racionalno, ter iskala pregledne možnosti prodaje podjetij. V nekaterih konzorcijih že dobro sodelujemo, in to je pozitivno tudi za male vlagatelje. Tudi sicer male vlagatelje ščiti prevzemna zakonodaja, ki jim zagotavlja enake prodajne cene v prevzemih kot državi in velikim vlagateljem. V podjetjih, ki so zabredla v težave in v katerih bo dokapitalizacija v obliki pretvorbe dolgov, pa bodo mali vlagatelji dobili bore malo, saj je kapital teh podjetij pred pretvorbo dolgov v večini primerov zelo majhen ali celo negativen in s tem delnice tako rekoč ničvredne,« pojasnjuje Aleš Lokar.

drugival-mf11-2.1416160418.jpg.o.600px.jpg

drugival-mf11-3.1416160560.jpg.o.600px.1416160587.jpg

drugival-mf11-4.1416160643.jpg.o.600px.1416161369.jpg

Kaj si lahko še preberete v reviji Moje finance

november2014.1416404560.jpg.o.600px.jpg

kazalo-novem2014.1416404485.jpg.o.600px.jpg

Preberite tudi:

19.11.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...