3. teden: Načrtovanje interakcije
3. teden: Načrtovanje interakcije
  14.10.2014  |  14:33
Čas branja: 2 min
Borja Jelič

moje podjetje
Blog je del projekta Moje podjetje.

Eden ključnih dejavnikov pri razvoju internetnih storitev je načrtovanje ne le kaj bo storitev omogočala, temveč, kako jo bodo uporabniki pri uporabi sprejeli.

Načrtovanje za uporabniško izkušnjo je običajno naloga, ki bi jo vsi najraje preskočili, saj je lahko izjemno zamudna in neoprijemljiva.

Večja podjetja ki razvijajo softverske produkte namenjene širokim množicam uporabnikov po vsem svetu (npr operacijski sistemi) namenjajo precejšen odstotek proračuna za raziskave in analize na področjih spoznavanja uporabnikov, njihovih pričakovanj, potreb, socioloških okolij v katerih živijo, kultur in vrednot s katerimi živijo v svojem okolju. Glede na pridobljene izsledke se tovrstni produkti prilagajajo glede na ciljno skupino uporabnikov, geografsko in kulturološko okolje v katerem bo produkt uporabljan.

V majhnih podjetjih velikokrat za tovrsten pristop ni niti časa, denarja in ljudi. Vedno se lovijo roki, vse mora biti narejeno včeraj, čim ceneje in seveda najboljše. Osnovne faze razvoja softverskih in/ali internetnih produktov se skoraj praviloma preskočijo in produkt takoj na začetku preide v fazo tehnične implementacije.

Za podrobnejšo analizo potreb in zahtev, kaj šele za načrtovanje interakcije produkta z uporabnikom največkrat ni časa in denarja. Posebej težko je tovrstno delo ovrednotiti in ga prodati naročniku saj se smatra kot samoumevno.

moje-podjetje-030-jm.1411737169.JPG.n.480px.jpg
Borja Jelič

Načrtovanje interakcije za uporabniško izkušnjo pri dobrih delih

Na našem projektu smo se načrtovanja lotili nekoliko drugače, saj ga razvijamo zase in ne za naročnika. Zato smo namenili precejšen del časa razmišljanju in ugotavljanju kaj želimo, kaj potrebujemo in kako bomo to pripeljali do uporabnika.

Začeli smo z podrobno analizo ideje. Več tednov smo se dnevno srečevali z idejnim vodjem Borutom Jeličem. Borut je človek, ki je dve leti preživel v knjižnici in preučeval literaturo o tem, kako postati milijonar. Po dveh letih poglabljanja je ugotovil, da je osnovno vprašanje, kako postati dobrodelen. V želji po tem, da svojim potomcem zapusti boljši svet, se je začel posvečati ljudem.

Je vizionar, ki pa nima tehnične žilice. Vse njegove ideje je bilo potrebno strniti v smiselno celoto.

Iz njegovih zgodb so nastali scenariji in konceptualni model sistema. Konceptualni model je splošen opis kako je sistem organiziran in kako deluje, scenariji pa opisujejo konkretne primere interakcije uporabnika z sistemom pri izvajanju določenih postopkov. Scenariji so bili osnova za ugotavljanje funkcionalnih in nefunkcionalnih zahtev sistema. (Funkcionalne zahteve določajo funkcionalnosti, nefunkcionalne določajo izgled, obnašanje ipd).

Ko smo bili zadovoljni z specifikacijami, smo napredovali v fazo načrtovanja kjer smo razmišljali kako bo uporabnik uporabljal specificirane funkcionalnosti. Rezultat so bili wireframe-i posameznih uporabniških vmesnikov, ki direktno ponazarjajo scenarije oz primere uporabe (use cases). Med začetno fazo smo tudi prišli do veliko idej o sami interakciji - kako bi naredi to, kako tisto - določili smo cilje uporabniške izkušnje (usability in user experience goals), ki smo jih v prvi fazi načrtovanja skušali do čim večje mere upoštevati.

Wireframe-i so postali osnova za grafično oblikovanje, funkcionalne specifikacije pa za programsko arhitekturo sistema.

Projekt se nadaljuje v tretjo fazo, fazo izdelave interaktivnih prototipov.

Kakšne so težave?

Težave so predvsem v tem, da smo hkrati snovalci in preizkuševalci. Rezultate testiramo na nas samih in ne na realnih uporabnikih, zato so mnenja verjetno nerealna in subjektivna. Wireframi in prav tako design se bo zato verjetno še spreminjal, saj verjetno nismo še zadostili vsem potrebam.

mojepodjetje-logo.1397811849.jpg.o.600px.jpg

Preberite tudi:

17.09.2014
26.09.2014
07.10.2014
29.10.2014
05.11.2014
11.11.2014
19.11.2014
03.12.2014
05.12.2014
15.12.2014
12.12.2014
19.12.2014
05.01.2015
09.01.2015
23.02.2015

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...