Goran zaposluje, Barbara kupuje stroje, Borja prenaša dejavnost na novo podjetje
Goran zaposluje, Barbara kupuje stroje, Borja prenaša dejavnost na novo podjetje
  15.10.2014  |  07:00
Čas branja: 10 min
V tokratni prilogi se naši trije podjetniki srečujejo s prvimi izzivi, ki jih bomo poskusili skupaj s strokovnjaki rešiti. Goran Gergar se ta hip ukvarja s širitvijo svojega podjetja in z veseljem bi sprejel novega sodelavca. Išče nekoga, ki ga zanima področje transporta in je pripravljen na nadaljnje učenje. Potrebuje pa tudi več informacij z izvoznih trgov, ki bi mu omogočale širitev posla po Evropi. Barbara Meža zelo aktivno išče stroje za svojo proizvodnjo, saj se količine naglo povečujejo, pri tem pa jo pesti tudi, kako vse skupaj financirati. Borja Jelič se ukvarja z organizacijo vseh članov ekipe, ki prihajajo iz različnih strok in potrebujejo skupno motivacijo. DobraDela bi rad tudi preselil v novo podjetje.

shutterstock-143586208.1413034658.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Goran Gergar - Sped star

Iskanje zaposlenega

»Moja sodelavka se je po dolgem času vrnila v službo, kar pomeni, da lahko spet nekoliko izprežem. V tako majhnem podjetju, kot je moje, kjer sva samo dva zaposlena, se zaradi vseh telefonskih klicev, e-sporočil, stresa in drugega odsotnost enega izjemno pozna,« pravi Goran in doda: »Že v prvi polovici leta sem se ukvarjal z iskanjem novega zaposlenega. Poskušal sem z oglasi prek zaposlitvenih agencij, portala Mojedelo.com, z ustnimi ponudbami pri konkurenčnih podjetjih in s povpraševanjem pri kolegih ter znancih, a pravega kadra na žalost nisem našel.« Obupal očitno še ni, saj meni, da so v takšnem podjetju potrebni vsaj trije. In kaj sploh išče? »Iščem kandidata, ki zna tekoče angleško in nemško, vsekakor pa mora imeti dobre organizacijske sposobnosti ter občutek za delo organizatorja transporta, kar je precej specifično - treba je biti prilagodljiv, samoiniciativen in odločen. Naloga novega zaposlenega bo trženje naših produktov in pridobivanje novih dolgoročnih strank.« Zakaj pa pomoči ne poišče v kateri izmed kadrovskih agencij? »Za iskanje zaposlenega še nisem pripravljen plačati. Do zdaj smo se obrnili na portal Mojedelo.com in dobili približno 300 ali 400 prošenj, toda prijavljali so se vsi možni ljudje različnih profilov in z drugačnimi izkušnjami od zahtevanih, tako da na koncu spet nismo dobili pravega kandidata. Zato smo se odločili, da bomo zdaj poskušali sami izobraziti kader in dali priložnost študentom. Dobil sem zanimivo možnost iskanja, in sicer prek kariernega centra ljubljanske ekonomske fakultete, ki je objavil naš oglas, in zdaj čakamo na rezultate razpisa. Če bi se kdo izkazal kot primeren, bi mu ponudili redno zaposlitev.«

gergar-goran13-jm.1413034657.jpg.o.600px.jpg
Potrebujem čim več informacij o izvoznih trgih, saj bi rad svoj posel še bolj širil čez mejo, pravi Goran. Foto: Jure Makovec

Dušica Vehovar Zajc z ekonomske fakultete v Ljubljani, kjer je Goran oddal oglas prek kariernega centra, nam pove, da tako pomagajo delodajalcem: »Delodajalcem kot karierni svetovalci pomagamo oblikovati oglas, pomagamo pa jim tudi pri izbiranju kandidatov. Dela, ki jih objavljamo v naši bazi, pa morajo biti povezana z vsebinami študija na naši fakulteti oziroma profilom naših diplomantov. Delodajalci po drugi strani obveznosti do nas nimajo.«

Ali se je Goran pravilno lotil iskanja zaposlenega, smo povprašali še Marino Ogrin iz kadrovske agencije Profil. »Goran ni jasno opredelil meril za izbiro kandidatov, in ker so zahteve manj določene, dobijo zelo veliko število prošenj, kar je že z vidika pregledovanja prijav zelo zamudno. Poleg tega je delovno mesto tako, da ključne kompetence, kot so dinamika, prilagodljivost, iznajdljivost in podobno, pridejo do izraza šele na pogovoru oziroma v praksi. Sicer je to splošna težava pri začetniških položajih ali delovnih mestih, pri katerih so bolj kot izkušnje in znanje pomembne osebnostne lastnosti. V takšnih primerih je zaradi velikega števila prijav izbor smiselno opraviti s pomočjo izkušenega svetovalca, ki precej lažje, hitreje in bolj zanesljivo oceni posamezne kandidate in s tem podjetju prihrani čas,« pravi Marina Ogrin. In kako bi sami pomagali Goranu? »Naročniku ponujamo podporo skozi celoten postopek izbire. Sicer izvajamo svetovanje v obliki poslovne storitve, a smo na letni ravni pripravljeni ponuditi tudi pomoč v obliki brezplačne svetovalne ure oziroma krajšega svetovanja. To pomeni, da mu lahko pomagamo sestaviti primeren kompetenčni vprašalnik za učinkovito opravljanje selekcijskih pogovorov, damo mu lahko nasvete, na kaj naj bo pozoren pri kandidatih, vendar bi za to morali še bolje poznati trenutne potrebe in položaj podjetja oziroma želene lastnosti idealnega kandidata,« pojasni Ogrinova.

Izvozne informacije

Goran pa imam še en izziv. Potrebuje čim več informacij o izvoznih trgih, saj bi rad posel še bolj razširil čez mejo. »September je v transportu precej čuden mesec po poletnem času dopustov, saj je veliko uvoznih povpraševanj in premalo izvoznih storitev, kar pomeni, da veliko energije in truda posvetimo iskanju blaga v izvozu, da lahko tovornjake sploh pošljemo v kraje, države, regije, kjer imamo naročila za prevoze blaga. S sodelavko nama je nekako uspelo poslati tovornjake iz Slovenije v države Beneluksa, ki je naš najpomembnejši trg in od koder naročajo prevoze tudi naše najpomembnejše stranke. V teh težkih časih je konkurenca izjemno velika in neizprosna, zato moramo najti rešitev, kako razširiti poslovanje,« razloži Goran. Informacije o morebitnih strankah so sicer že iskali: »Do zdaj smo informacije o podjetjih iskali predvsem prek portalov, kot so Bizi.si, Sloexport.si, Poslovni imenik in podobni. Podatke smo poskušali dobiti tudi prek GZS in veleposlaništev, a nismo prejeli dovolj konkretnih. Se pa res še nikoli nismo udeležili različnih prestavitev trgov, ki jih ponuja GZS,« opisuje Goran. Kateri trgi pa jih sploh zanimajo? »Poleg Beneluksa nas najbolj zanimajo še Nemčija, Francija, VB, Danska in Švedska. Slovenska podjetja veliko uvažajo iz teh držav, zato imamo še veliko možnosti za širitev.«

Tudi sami smo navezali stik z različnimi portali in plačljivimi imeniki. Dobili smo zanimive odgovore: »Do lani smo v PIRS zbirali informacije o sodelovanju naših podjetij s preostalimi državami. Nastala je lepa zbirka, saj PIRS vsebuje na terenu preverjene podatke. Za informacije, ki zanimajo Gorana, vam lahko posredujem število podjetij, za katere smo pridobili informacijo o sodelovanju: Nemčija 2.693, Francija 581, Anglija 402, Danska 104, Švedska 172. Za vsa podjetja imamo celotne kontaktne podatke, vključno z e-pošto, telefoni in kontaktnimi osebami,« pravi Dušan Podrekar iz PIRS. Lidija Vinkovič iz SPIRIT pa Gorana še enkrat usmeri na spletni portal Sloexport.si, ki ga SPIRIT Slovenija vzdržuje skupaj z GZS. Čeprav je v bazi vpisanih več kot 4.500 slovenskih izvoznikov, je treba poudariti, da je ta baza prostovoljna. Poleg tega lahko na portalu za izvoznike Izvoznookno.si, ki deluje v okviru SPIRIT, pri vsaki državi - pokrivajo podatke za 53 tujih trgov - najde seznam podjetij, ki izvažajo v to državo, tudi s predstavništvi, hčerinskimi družbami in podobnim. Potrebne informacije pa lahko pridobi tudi pri ekonomskih svetovalcih, ki delajo na slovenskih veleposlaništvih v tujini. Za države Beneluksa se lahko Goran obrne še na slovenski poslovni klub v Luksemburgu. Veliko informacij o izvoznih dejavnostih pa lahko najde na portalu Izvozniki.si, ki povezuje slovenske izvoznike in jih spodbuja k mreženju in medsebojnem sodelovanju.

meza-barbara-018-jm.1413034655.jpg.o.600px.jpg
Pred kratkim sem dobila ključe naših novih prostorov, kjer bomo sami na svojem predelovali zelenjavo in zelišča, zdaj pa potrebujem še nekaj naprav, zaradi česar razmišljam o posojilu, opisuje Barbara. Foto: Jure Makovec

Barbara Meža, Barbio's

Nakup naprav za sekljanje in rezanje

»Pred kratkim sem dobila ključe naših novih prostorov, kjer bomo sami na svojem predelovali zelenjavo in zelišča. Imela sem teden dni časa, da prostor opremim tako, da se bo proizvodnja lahko zares začela, saj zdaj veliko stvari delamo ročno,« svoje aktivnosti opisuje Barbara. Kaj pa oprema? »Na začetku žal ni denarja za novo opremo, zato sem se lotila iskanja rabljene po spletu. Potrebovala sem veliko dvojno korito za pranje in čiščenje zelenjave, nekaj pultov, umivalnik za roke, ki mora biti ločen na začetku proizvodne poti, velik pomivalni stroj in cel kup manjših drobnarij. Vse pulte sem s pomočjo moža in brata doma na dvorišču temeljito zdrgnila in oprala. Vse popoldne smo garali in jih zvečer le odpeljali v proizvodni prostor, kjer smo vse pripravili za začetek dela. Potem sem pripeljala še kozarce, škatle, surovine, pečico za steriliziranje in druge pripomočke. Vendarle mi je uspelo vse pravočasno pripraviti, le za mešalnik je zmanjkalo denarja. Morala bom počakati, da pride kakšen priliv od prodaje, do takrat bomo pa deležni več rekreacije z ročnim mešanjem nekaj deset kilogramov mase za biogetto.«

Barbara pravi, da jo trenutno najbolj bega, kako najhitreje očistiti zelenjavo, saj za to verjetno obstajajo kakšni stroji. »Naročila sem namreč kar 200 kilogramov zelenjave in ne vem, kako nam jo bo uspelo toliko predelati. Pa še papirje bo treba pripraviti - delovne naloge za vsak izdelek, naročiti nove kozarce, stehtati zelišča in naročiti še, kolikor je potrebno, preveriti zalogo soli in podobno,« opiše svoje delo Barbara.

Pri enem izmed slovenskih dobaviteljev, ki sicer rabljene stroje uvaža iz tujine, smo poiskali informacije o mešalniku za Barbaro. Toda cene so precej različne. Pri njem se gibljejo od dva pa do 15 tisoč evrov, razlike nastanejo predvsem zaradi različnih proizvajalcev in kakovosti naprave. Nemške naprave slovijo po večji zanesljivosti in trajnosti, zato dosegajo višje cene. Sicer se ti stroji uporabljajo v mesni predelavi - na primer za mletje mase za hrenovke ali posebne salame, kjer gre za mletje čisto na drobno. Barbara je ocenila, da bi lahko podobno čisto na drobno zmleli tudi zelenjavo za biogetto.

Financiranje opreme

Cene teh naprav so torej navadno visoke, zato Barbara razmišlja o bančnem posojilu: »Verjetno bi morala razmišljati o lizingu ali posojilu. Zanima me, katere dokumente je treba predložiti, če posluješ recimo samo leto dni, torej imaš le polovične računovodske izkaze? Ali bi mi sploh odobrili posojilo ali lizing za recimo pet let? Razmišljala sem, da si lahko privoščim približno 200 evrov mesečnega obroka, zato me zanima, kakšni bi bili pogoji v tem primeru.« Pri eni izmed bank smo zato zaprosili za izračun posojila v vrednosti 15 tisoč evrov. »Naredili smo izračun za znesek 15 tisoč evrov, ki bi ga Barbara z mesečnimi obroki po 250 evrov odplačevala do 31. oktobra 2019, vključeni pa so stroški odobritve posojila (od dva do tri odstotke, odvisno od zavarovanja posojila) in stroški vodenja posojila (70 evrov oziroma 100 evrov na leto, odvisno od zavarovanja posojila). Možne oblike zavarovanja so z menicami, poroštvom lastnika ali več lastnikov poslovnega subjekta - najmanj ene fizične osebe - in zastavo nepremičnine ali z menicami in poroštvom vseh lastnikov poslovnega subjekta - najmanj dveh fizičnih oseb. Barbara je sicer želela imeti mesečni obrok 200 evrov, a žal pri start-upih glede na pogoje Evropskega investicijskega sklada (EIF) takšnega izračuna ne moremo pripraviti, zato smo obrok povišali na 250 evrov,« pojasni Andreja Črešnar, specialistka mikrosegmenta v banki Sberbank. Pravi, da so prednosti mikrokredita petletno obdobje vračanja, moratorij na vračilo glavnice, vračilo glavnice posojila je možno obročno v enakih mesečnih ali trimesečnih obrokih po preteku moratorija na vračilo glavnice ali pa enkratno ob zapadlosti posojila, odvisno od oblike zavarovanja in individualne odločitve banke. »Obrestna mera pa je, odvisno od zavarovanja, šest- ali sedemodstotna in je fiksna, se pravi z danes znanim zneskom rednih mesečnih obresti, torej brez obrestnega tveganja, vezanega na spremembe vrednosti EURIBOR,« še pravi Črešnjarjeva.

In kaj vse bi banka še potrebovala od Barbare? »Potrebovali bi medletne podatke o poslovanju, sestavljene iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, vlogo za odobritev posojila, predstavitev poslovnega subjekta ter podatke o zavarovanju posojila - fizične osebe, ki bi bile porok pri posojilu, podatke o nepremičnini, ki bi bila predmet zavarovanja in drugo.«

Seveda pa se mora Barbara o morebitnem posojilu pozanimati tudi pri drugih ponudniki in seveda s pogajanji pridobiti posojilo, ki bo zanjo najugodnejše. Banke imajo denarja več kot dovolj, pravih podjetniških projektov pa ni ravno na pretek.

jelic-borja-002-jm.1413034656.jpg.o.600px.jpg
Vsak izmed nas ima že službo in zato se težko časovno usklajujemo, prav tako je težava komunikacija, saj smo zelo različni posamezniki z različnimi delovnimi izkušnjami, velike izzive pri vodenju DobrihDel vidi Borja. Foto: Jure Makovec

Borja Jelič - DobraDela

Odprtje novega podjetja

»Projekt DobraDela se počasi, a vztrajno nadaljuje. Tako kot vsak projekt tudi ta ni brez težav, ki pa jih v našem primeru lahko razdelimo na tehnične, birokratske in težave v ekipi. Tehnične težave pravzaprav niso težave, temveč izzivi, ki jih za zdaj uspešno premagujemo sami, saj gre za programerske zadeve. Birokratske težave so za nas precejšnja nočna mora, saj se kot bolj tehnični ljudje neradi ubadamo s papirologijo,« opisuje svoje izzive Borja. Pravi, da jim je v zadnjem času sicer uspelo privabiti zasebnega vlagatelja, ki bo delno pokril stroške razvoja projekta. »Zaradi preglednosti poslovanja in ločitve projekta od dejavnosti podjetja Catalina pa smo se ob tem odločili vse skupaj prestaviti na novo podjetje. Ta hip proučujemo smiselnost tega početja in kako to čim manj boleče izpeljati,« pravi Borja.

Ob tem pa se mu pojavlja kar nekaj vprašanj: »Ali v tem hipu resnično potrebujemo novo podjetje, in če da, katera oblika je najprimernejša? Ali je d. o. o. res najboljša oblika glede na to, da je stvar do neke točke vsaj na začetku neprofitna? Kolikšni fiksni stroški lahko nastanejo pri eni ali drugi obliki? Ali lahko sredstva vlagateljev peljemo prek zavoda ali društva? Kakšna je pravna praksa pri tovrstnem poslovnem sodelovanju, kjer družba pridobi vlagatelja?«

Ker se Borja še ni natančno odločil, kakšno naj bi podjetje bilo, mu Borut Borštnik iz Mladega podjetnika lahko svetuje le okvirno: »Ogromno je dejavnikov, ki vplivajo na to, katero obliko podjetja izbrati. Od osnovnega kapitala, morebitnih tveganj, ki jih panoga prinaša, do višine prispevkov, ki so odvisni od oblike podjetja, do davkov in drugih faktorjev. Takšne dileme rešujemo pri osebnem svetovanju, saj je drugače preprosto nemogoče." Borštnik vseeno opiše nekaj možnosti: »Če je več oseb, potem s. p. seveda odpade. Možnost je d. o. o., a če nimajo 7.500 evrov za ustanovni kapital, potem lahko odprejo d. n. o., kjer vsaj en družbenik odgovarja z vsem svojim premoženjem in zato ni osnovnega kapitala. Ker gre za neprofiten pridih projekta, je možnost tudi zavod. Je pa res, da ima s. p. nekoliko nižje prispevke prvo leto, kar pri drugih oblikah odpade.«

Borja se bo torej moral opredeliti, ali želi odpreti profitno ali neprofitno podjetje, saj bo to pomembno vplivalo na odločitev. Najlažje bo, če se sestane s strokovnjaki, in to poskušajo ugotoviti skupaj. Pri ustanavljanju podjetja pa si lahko pomaga s portalom eVem, kjer najde vse informacije v povezavi s tem.

Motivacija zaposlenih

»Naša ekipa ta hip šteje šest članov iz različnih strok in različnih osebnosti. Idejni vodja projekta, ki je življenje posvetil trudu za boljši svet, je dobrotnik in vizionar Borut Jelič, za poslovni načrt in ekonomsko analizo trga skrbi ekonomist Matic Borošak, ki je tudi odgovoren za sestavo trenutne ekipe. Zoran Črešnik, ki bo pri projektu sodeloval s finančno pomočjo, ima izjemen čut za uspešnost naložb. Za trženje bo poskrbel Uroš Zajec, sicer organizator dogodkov v podjetju ProFit, oblikovno izvedbo pa bo prevzela Simona Krapež, sicer oblikovalka in partnerica v podjetju Catalina,« svoje sodelavce zadovoljno opisuje Borja. Ob tem se zaveda, da ima vsak izmed njih že svojo službo in se zato tudi težko časovno usklajujejo, a to ni njihova edina težava. »Prav tako je težava komunikacija - smo različni ljudje z različnimi delovnimi izkušnjami. Za nekatere je to prvi IT-projekt, za druge je to prvi socialni projekt. Meni kot programerju je dobrodelnost nova stvar, za preostale je novost IT-projekt. Ideje in želje si tako vsak po svoje predstavlja. Zanima me, kako učinkovito voditi tako različno ekipo ljudi? Bi bila za nas denimo zanimiva metoda scrum, ki bi nam jo lahko pomagal vpeljati nekdo z izkušnjami?« se sprašuje Borja.

Poiskali smo strokovnjake za omenjeno tehnologijo, ki so se z Borjo pripravljeni tudi sestati in pogovoriti o vpeljavi te metodologije. Gaber Terseglav, direktor podjetja Optilab, ki je v svojem podjetju uvedel sistem scrum, najprej na kratko razloži, kakšen sploh je ta sistem: »Scrum je agilna metodologija razvoja. Ekipa najprej izdela zaključene izboljšave izdelkov. V metodologiji sodeluje več različnih vlog: lastnik produkta zagotavlja vsebinsko podporo in določa prioriteto, vodja scruma zagotavlja izvedbo razvojnih iteracij v skladu z načrtom, razvojna ekipa izvaja razvoj v skladu z načrtom. Semantični prepad, ki zeva med IT-strokovnjaki in drugimi udeleženci v razvojnem procesu, ni lahko premostljiv. Za uspešno izvajanje komunikacije med deležniki je nujno, da vsi udeleženci poznajo agilni proces razvoja. Položaj v metodologiji, ki je idealen za vsebinskega strokovnjaka, je mesto produktnega vodje. Tako zelo učinkovito združimo sinergijo vsebine in tehnološkega razvoja. Oblikovati je torej treba ustrezno ekipo, razdeliti vloge, ki jih metodologija predpostavlja, potem pa je preprosto treba skočiti v vodo.« Terseglav dodaja: »Če ima podjetje več projektov, se splača izvesti pilotno uvedbo agilne metodologije pri enem izmed projektov. Pozneje se lahko proces razširi na preostale projekte. Priporočal bi mu, da si na začetku na spletu vsak prebere osnovno literaturo o metodologiji in se po možnosti poveže s strokovnjakom s področja agilnih metodologij, ki mu bo znal svetovati, kateri principi agilne metodologije bi bili za njegovo podjetje nujno potrebni in kateri ne.« Lahko se obrne tudi na strokovnjake, ki se pri nas združujejo v interesni skupini Skram.si.: »Med seminarji s tega področja bi omenil konferenco Agile Slovenia, ki poteka vsako leto in združuje vsebine in strokovnjake s področja agilnih metodologij.«

Ko gre za motivacijo, pa je nekoliko težko svetovati na pamet, a nam na pomoč vseeno priskoči trženjski strokovnjak Aleš Lisac, ki pa za Borjo nima veliko spodbudnih besed. Pravi, da bo moral kmalu udariti po mizi: »Težko bo. Člani ekipe so različni, vsak ima poleg tega projekta še svoj posel. Sam sem se, odkar sem podjetnik, od leta 1989, naučil, da se ne zgodi nič, če sodelavci niso stoodstotno pri stvari. Člani ekipe se bodo po mojem mnenju s tem projektom ukvarjali občasno, kampanjsko, to pa ni dovolj za uspeh. Uspeh zahteva močnega vodjo, ki natančno ve, kaj hoče, in ki zna z ljudmi,« opozarja Lisac.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (anketa) V slovenskih delnicah imamo več kot 30 tisočakov 4

Dobri dve tretjini anketirancev kupuje slovenske delnice, ker prinašajo lepe dividende. V povprečju so slovenski blue chipi vlagateljem...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (svetovalnica) Jože ne ve, ali ima še vedno račun in delnice pri KDD. Kako naj preveri?

Z letom 2017 so imetniki vrednostnih papirjev morali te prenesti z registrskih računov. Kar 66 tisoč Slovencev tega še ni storilo....

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...