Diana in Tilen za »alternativce« odštela več tisočakov! So jima le pomagali?
Diana in Tilen za »alternativce« odštela več tisočakov! So jima le pomagali?
  18.12.2014  |  06:33  33
Čas branja: 7 min
Diana se je zelo slabo počutila, izgubljala je kilograme, vid, imela krče in hude bolečine, Tilna pa je mučila vrtoglavica; ker jima uradna medicina ni mogla pomagati, sta pomoč poiskala pri »alternativcih«; tam sta zapravila kup denarja - Diana dobra dva tisočaka, Tilen 1.230 evrov; kakšni so stroški alternativnih oblik zdravljenja; res pomagajo ali je vse v glavi?

Članek je bil objavljen v novembrski reviji Moje finance.

Bralka Diana iz Ljubljane je pred tremi leti zaradi svojega zdravja doživljala pravo nočno moro - izgubljala je kilograme, vid, pojavljalo se je mravljinčenje, imela je krče, hude bolečine. Zdravniki so več mesecev iskali »ime« za njeno slabo počutje. Opravila je nešteto preiskav pri različnih specialistih in vsak je dal svoje mnenje, diagnozo in predlog za zdravljenje. Ves čas pa ji je ob strani stal njen osebni zdravnik. »Ko so mi na jetrih našli sumljive spremembe, sem šla samoplačniško do gastroenterologa. Ta me je ob pogledu na debelo mapo z izvidi, ki sem jo imela s seboj, vprašal, ali sem nervozna ali depresivna, in mi hitro predpisal pomirjevala ter me napotil na nadaljnje preiskave,« se spominja Diana. Da bi hitreje našla odgovor za svoje zdravstvene težave, si je nekatere specialistične preglede plačevala sama - za nevrologa je recimo odštela 60 evrov, za oftalmologa 50, gastroenterologa 70, opravila je dihalni test, za katerega je odštela 60 evrov, pa preiskavo krvi za 80 evrov - skupaj torej 320 evrov.

alternativci-mf10.1413029785.jpg.o.600px.1413029834.jpg
Vir: sogovornica Diana; op.: gre za oceno stroškov, ti se nanašajo na obdobje slabih dveh let in ne vključujejo potnih stroškov; *gre za masažo za sproščanje mišične napetosti.

Diana: 2.085 evrov za »alternativce«...

Kljub številnim obiskom pri specialistih občutnih izboljšav počutja ni bilo. Ko je bila že skoraj na robu obupa, jo je prešinilo, da bi morala vzporedno iskati pomoč pri »alternativcih«. »Ko si na tleh, si pripravljen obiskati vsakogar, ki ti ponudi vsaj malo upanja na izboljšanje,« pravi. Obiskala je skoraj 15 različnih zdravilcev in za njihove terapije v slabih dveh letih odštela dobra dva tisočaka. Poglejmo konkretno. Za terapije z bioresonanco je plačala 840 evrov, za refleksoterapijo 50 evrov, za obisk pri zeliščarici 50 evrov, za različne masaže 250 evrov, za preglede pri dveh izvajalcih tradicionalne kitajske medicine 200 evrov, za seanso pri dervišu v Sarajevu 300 evrov (brez upoštevanja potnih stroškov), za korekcijo atlasa 300 evrov, bila je tudi pri bioenergetiku, ki ji pregleda ni računal. Diana si je leto dni skrbno zapisovala stroške (del seznama nam je tudi poslala), v debeli mapi pa hrani tudi vse račune, izvide in druge zapiske. Do vseh, ki jih je obiskala, je šla po priporočilu znancev, prijateljev, sorodnikov, razen v enem primeru. Z večino je bila zadovoljna, razen v dveh primerih, prvič pri bioresonanci, drugič pri tradicionalni kitajski medicini, zato je poiskala drugega terapevta z istega področja.

... in še dodatnih 14.150 za njihova priporočila

Ko si na tleh, si priprav­ljen obiskati vsakogar, ki ti ponudi vsaj malo upanja na izboljšanje, priznava Diana.

»Terapevt za bioresonanco je bil prvi, ki mi je rekel, da bo vse uredil. To mi je dalo upanje, zato sem ga tudi večkrat obiskala,« se spominja Diana. Jo je pa že kar vnaprej opozoril, da zdravljenje ne bo poceni. »Stroški utegnejo narasti do vrednosti avtomobila srednjega cenovnega razreda,« so bile njegove ocene. Za diagnostiko, posvete in terapije je pri tem terapevtu odštela 790 evrov. Za dodatke (zeliščni napitek, bazični prašek, alge, homeopatske kapljice, cink), ki jih je kupovala pri terapevtu in drugje na njegovo priporočilo, je odštela še tisočaka. Odšla je na pregled urina zaradi težkih kovin, za kar je odštela 350 evrov (trije testi). Največji strošek, ki ga je imela zaradi priporočil terapevta, pa je bila zamenjava amalgamskih zalivk s porcelanastimi (1.800 evrov) ter zamenjava mrtvih zob za zobne vsadke, za kar je odštela 11 tisoč evrov (v povprečju 2.200 evrov za implantat, vključeni so tudi stroški rentgena, puljenja zob, pregledov).

Če seštejemo vse stroške, ki jih je Diana imela v slabih dveh letih, je skupen znesek kar vrtoglav - 16.555 evrov. Stroški pa so pravzaprav še nekoliko višji. Diana pri oceni ni upoštevala potnih stroškov, saj se je na terapije vozila skorajda po vsej Sloveniji (Divača, Celje, Rogaška Slatina, Vrhnika, Bled) in celo v Sarajevo, niso upoštevani nižja plača zaradi bolniških odsotnosti pa stroški plačevanja varušk ter izgubljeni čas. »Znesek je res kar vrtoglav. A ko si bolan, zamenjaš vrednostno lestvico in pri zdravju ne varčuješ. Prvih 40 let zapravljaš zdravje za denar, potem pa zapravljaš denar za zdravje,« komentira.

Tilen: 1.230 evrov za »alternativce«

Ko sem vstal, sem imel občutek, kot da lebdim nad zemljo, je po obisku bioenergeti­čarke čutil Tilen.

Omenimo še Tilna in njegove težave z vrtoglavicami. »Ko sem hodil, se mi je vsake toliko zvrtelo, imel sem občutek, kot da bom padel. Postalo je zelo moteče v vsakodnevnem življenju,« začne opisovati. Najprej je obiskal svojega splošnega zdravnika, ta pa ga je napotil k ortopedu, ker je predvideval, da je zadeva povezana s hrbtenico. Od tam je šel na slikanje, in ker slike niso ničesar pokazale, so mu rekli, da je z njim vse v redu in naj nič ne skrbi. Vrtoglavice pa so ostale. Medtem ko je dolgo čakal, da je sploh prišel do specialista, je nad zdravstvenim sistemom obupal, zato se je odločil za alternativo. Najprej je šel do terapevta, ki izvaja manualne terapije. Obiskoval ga je dvakrat na teden mesec in pol, cena obiska je bila 50 evrov, skupaj je torej plačal 500 evrov. »Manualna terapija je potekala 15 minut, potem pa me je priklopil na neke aparate, in to je bilo to. Zadeva mi žal ni pomagala,« pravi. Po nasvetu prijateljev se je nato odločil za bioresonanco. Imel je šest obiskov po 35 evrov (skupaj 210 evrov), a spet mu ni pomagalo. Sledila je refleksoterapija stopal, ker so vsi organi v telesu menda povezani s stopali. Dva obiska po 50 evrov (100 evrov skupaj), in spet nič. »O vsem skupaj sem začel že malo dvomiti, toda nisem obupal, saj so vrtoglavice postajale vse močnejše, življenje pa napornejše,« pravi. Po priporočilu prijatelja se je nato še odločil za obisk bioenergetičarke. »Vrat in hrbtenico mi je najprej namazala z nekim pekočim mazilom, potem pa kakšno uro držala roke na vratu, hrbtenici in nogah. Ko sem vstal, sem imel občutek, kot da lebdim nad zemljo. Vrat je postal mehak, očitno je bil prej povsem zategnjen in v glavo ni prišlo dovolj krvi,« si nekako laično predstavlja.

Po prvi terapiji so se vrtoglavice občasno vračale, a redkeje, dokler po nekaj tednih niso povsem zvodenele. Bioenergetičarko je obiskal še petkrat. Cena terapije je bila 70 evrov (skupaj s prvim obiskom 420 evrov). Tilen je za »alternativce« skupaj odšel 1.230 evrov.

Pa je bilo vredno?

Tako Diana kot Tilen sta za zdravljenje z alternativnimi oblikami porabila precej denarja. »Ni mi žal, da sem obredel cel kup 'alternativcev', zapravil kup denarja, pomembno je, da sem na koncu našel rešitev. Saj mi drugega niti ni preostalo, ker mi zdravniki niso znali pomagati,« komentira Tilen. Ko Diano znanci in prijatelji sprašujejo, kaj ji je bolj pomagalo, ali alternativa ali uradna medicina, jim odgovarja, da oboje. »Še najbolj pa sem si pomagala sama. Najpomembnejši so aktivni odnos do iskanja rešitve, pripravljenost na spremembe v življenju, tudi denar, seveda,« poudari Diana. Glede na to, da je »alternativcev« veliko in je med njimi veliko šarlatanov, Diana svetuje: »Pri 'alternativcih' je treba biti pazljiv, obiskujte preverjene, torej na podlagi priporočil, preverite odzive na spletu. Veliko sprašujte, zakaj in kako. Verodostojnost zdravilca ocenite že pri prvem obisku, in ne brezglavo tekati od enega do drugega. Sicer gre veliko časa pa tudi denarja.«

Zdravilski teksas

»Žalostno je, da je treba za te alternativne stvari plačevati posebej, namesto da bi bile del zdravstvenega sistema kot ponekod v tujini,« razmišlja Tilen. Recimo pri zdravljenju rakavih bolnikov v Franciji na onkološki kliniki uporabljajo homeopatijo, kar celo krije zdravstveno zavarovanje; v Izraelu v javnih bolnišnicah poleg naturopatije uporabljajo tudi nekatere bioenergetske metode, omenjajo v reviji Medicina in ljudje. Pri nas pa je to neurejeno in tako rekoč brez nadzora. »Področje zdravilstva se pri nas ureja prepočasi. Uporabniki teh storitev zdaj nimajo možnosti izbire med preverjenimi zdravilci oziroma izvajalci komplementarne medicine in metodami ter med šarlatani, ki jih je na trgu ogromno,« opozarjajo v Združenju za integrativno medicino Slovenije.

shutterstock-139839763.1413029479.jpg.o.600px.jpg
Med 60 in 80 odstotki kroničnih bolnikov se zateka h komplementarnim oblikam zdravljenja, kažejo podatki iz tujine. Foto: Shutterstock

Ko zdravnik postane zdravilec

Od 60 do 80 odstotkov kroničnih bolnikov se zateka h komplementarnim oblikam zdravljenja, kažejo podatki iz tujine. Alternativna oblika postane komplementarna takrat, ko so njeni rezultati o delovanju podprti z dokazi. In potem se lahko tudi uporablja v javnem zdravstvu. Med komplementarne sodijo denimo akupunktura, osteopatija, ajurveda... Izvajalec pa mora imeti diplomo medicinske fakultete, pojasnjujejo na ministrstvu za zdravstvo. To se sicer lepo bere, a je v praksi popolnoma drugače, saj so nekatere metode, ki so v tujini priznane kot komplementarne, pri nas alternativne. »Slovenija je edina država v EU, kjer zdravnik z licenco ne sme zdraviti s homeopatijo in ne sme predpisati homeopatskega zdravila, sicer mu v skladu z zakonom o zdravniški službi lahko odvzamejo zdravniško licenco. Neurejenost na tem področju omogoča tako rekoč komurkoli - razen zdravnikom -, da brez posledic izvaja homeopatsko zdravljenje,« je za revijo Medicina in ljudje pojasnila zdravnica homeopatinja Špela Peternelj. Je sicer specialistka družinske medicine iz Škofje Loke, ki je leta 2008 po 20 letih dela v ambulanti za otroke in odrasle vrnila koncesijo in od takrat zdravi s homeopatijo. In kdo jo obiskuje? »Prihajajo pacienti, ki jih zaradi določenih težav že obravnava njihov izbrani družinski zdravnik. V terapijo šolske medicine v teh primerih ne posegam, včasih pa svetujem kakšno dodatno preiskavo, če je treba, predpišem homeopatsko zdravilo,« pravi.

Tudi Darinka Strmole je več kot 20 let delala v šolskem dispanzerju, od leta 2010 pa ima svojo ordinacijo za celostno zdravljenje in bioresonanco v Trebnjem. Do tega so jo pripeljale hčerkine težave in nad uspešnostjo terapije je bila presenečena. »V ambulanti sem pogosto srečevala bolnike, ki so želeli le zdravilo, češ nekaj naredite z menoj, da bom zdrav, sami pa niso bili pripravljeni niti piti dovolj vode, ker da nima okusa. V bioresonančno ambulanto pa prihajajo veliko bolj motivirani pacienti,« je opazila. Strmoletova meni, da se uradna medicina in bioresonančna terapija ne izključujeta, zato vsakomur svetuje, naj ne opusti terapij, ki mu jih je predpisal zdravnik, o tem mora pred obravnavo podpisati tudi izjavo.

Je vse to placebo?

Marsikateri skeptik bi rekel, da gre pri metodah, ki niso vse podprte z znanstvenimi dokazi, za učinek placeba. Pa je to res? »O specifičnih zdravilnih učinkih nekaterih alternativnih postopkov sicer dvomim, ne dvomim pa o tem, da deluje celosten pristop, ki bolnika spodbuja, da terapevtu zaupa ter pri tem sodeluje in tvorno mobilizira lastne fiziološke rezerve. To dokazujejo tudi raziskve,« pojasnjuje Mara Bresjanac, zdravnica in nevrobiologinja na ljubljanski medicinski fakulteti.

Zdravje je vrednota. Tega se navadno začnemo zavedati prepozno, torej ko zbolimo. Zato je treba delovati preventivno - skrbeti za svoje zdravje danes, zato da ne bomo jutri sedeli pred specialističnimi ambulantami ali plačevali terapije. Kot vidite, ni poceni, pa še veliko časa gre.

Preverite, kaj prinašajo nove Moje finance ([mojefinance.finance.si])

15356

Preberite tudi:

16.12.2014
 33

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (anketa) V slovenskih delnicah imamo več kot 30 tisočakov 4

Dobri dve tretjini anketirancev kupuje slovenske delnice, ker prinašajo lepe dividende. V povprečju so slovenski blue chipi vlagateljem...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (svetovalnica) Jože ne ve, ali ima še vedno račun in delnice pri KDD. Kako naj preveri?

Z letom 2017 so imetniki vrednostnih papirjev morali te prenesti z registrskih računov. Kar 66 tisoč Slovencev tega še ni storilo....

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...