Natalija, Žiga in Blanka so prostovoljci!  Zakaj pa?
Natalija, Žiga in Blanka so prostovoljci! Zakaj pa?
  05.12.2014  |  05:12
Čas branja: 7 min
Mogoče se sliši nenavadno, toda prostovoljstvo je pri nas precej razširjena družbena dejavnost; svoj čas in energijo namenite za dobro posameznika, družbe, okolja, ne da bi v zameno pričakovali materialno nagrado; tega so se lotili tudi Natalija, Žiga in Blanka. Peti december je mednarodni dan prostovoljstva.

V službo pač moram hoditi, je nuja. Včasih grem z velikim veseljem, včasih z manjšim. Prostovoljstvo je zame vsekakor nekaj, kar počnem zase,« pove 30-letna Blanka, ki dela kot vzgojiteljica predšolskih otrok. Blanka se je s prostovoljstvom začela ukvarjati že v gimnaziji, osnovnošolskim otrokom je pomagala pri učenju. Na fakulteti je po naključju prišla na Zvezo Sožitje, s katero že osem let sodeluje na poletnih taborih vseživljenjskega učenja. Čeprav Blanka prizna, da so takšni tabori psihično in fizično zelo naporni, saj delo z osebami z motnjami v razvoju zahteva nenehno pozornost, je dobila veliko prijateljev, izkušenj in - kar ni nepomembno - službo. »Ker sem kot prostovoljka pridobila izkušnje, dobila vpogled v delovanje same institucije, navezala stike in očitno naredila dober vtis, so se spomnili name, ko je ena izmed zaposlenih odšla na porodniški dopust,« pojasni Blanka. »Čeprav je bila to le zamenjava za določeno obdobje, sem dobila pomembna znanja, ki mi bodo vedno koristila. Nikoli si nisem mislila, da bom s prostovoljnim delom dobila službo, ki bo plačana.« Pot jo je pozneje vodila v drugo smer, a ostaja aktivna prostovoljka kljub redni službi vzgojiteljice v vrtcu. »Prostovoljnemu delu se posvečam toliko, kolikor mi dopušča čas. Čeprav ne prejmeš denarja, dobiš veliko nazaj, osebnostno rasteš. Meni osebno je prostovoljstvo čisti užitek in je res neprecenljivo bogastvo.«

novak-tereza3-br.1405457973.jpg.o.600px.jpg
Vodilo ljudi, ki vztrajajo pri prostovoljstvu, je: To lahko koristi tudi meni, je prepričana Tereza Novak. Foto: Barbara Reya

Nočem sedeti križem rok

Tudi 27-letna Natalija je z dušo in telesom predana prostovoljka na različnih področjih, med drugim je tudi prostovoljka ekipe prve pomoči. »Všeč mi je misel, da s svojimi dejanji koristim, da lahko svoj prosti čas koristno porabim. To si zdaj, ko še nimam družine in velikih obveznosti, lahko privoščim,« z velikim zanosom pove Natalija, ki pravi, da je zanjo prostovoljstvo že od malih nog življenjski slog. Iz izkušenj vsem prostovoljcem svetuje uporabo sistema Nefiks ( [www.nefiks.si] ), kjer si lahko beležite neformalno pridobljena znanja in jih pozneje priložite kadrovniku poleg svojega uradnega življenjepisa. A beseda kaj kmalu nanese na tisto pravo zaposlitev. Natalija je po izobrazbi diplomirana babica, ki išče službo. »Babištvo zahteva zelo veliko prakse, a med študijem je ne dobiš dovolj. Težava v mojem primeru je, da si zaradi narave dela - babištva - ne morem privoščiti daljšega premora, ne morem si privoščiti, da bi šla iz forme,« razloži. Zato se je Natalija po koncu šolanja odločila, da ne bo stala križemrok, ampak da bo svoje delo, ki ga ima neizmerno rada, opravljala prostovoljno, seveda dokler se ne ponudi možnost zaposlitve. »Zdaj bo že leto dni, odkar delam kot prostovoljka, čeprav me obravnavajo, kot da bi bila zaposlena - delam triizmensko delo, krijem luknje. Sem zastonj nadomestilo za delo, ki bi ga moral opravljati nekdo, ki je redno zaposlen in dobiva za to plačilo,« pove Natalija, ki ob izteku pogodbe nima nobenega zagotovila, da jo bodo v bolnišnici zaposlili. »Sicer se mi zdi po eni strani to zelo nepošteno, od tega ne morem živeti, ampak tako sem se zavestno odločila in pri tem me podpira tudi družina, predvsem finančno,« pove Natalija. »Kljub temu da bi bilo treba na tem področju marsikaj spremeniti, ostajam ponosna prostovoljka v več različnih sferah, saj mi tovrstno delovanje prinaša izjemno notranje zadovoljstvo.«

gril-alenka-xx.1405457975.jpg.o.240px.jpg
Več prostovoljcev najdemo med študenti in med mlajšimi upokojenci kot med drugim delovno aktivnim prebivalstvom, opaža Alenka Gril.

Žigovi pomisleki

Prostovoljci delujejo na različnih področjih, z različnimi motivi, saj je prostovoljstvo razpredeno v skoraj vseh človeških dejavnostih. Osemindvajsetletni Žiga se je kot prostovoljec odločil sodelovati na dveh zelo odmevnih športnih dogodkih - evropskem prvenstvu v košarki v Litvi leta 2011 in v Sloveniji leta 2013. »Menim, da je pri večini prostovoljnih projektov, ki niso namenjeni humanitarnosti, motiv zaposlitev. Tudi pri meni je bilo tako - želel sem si morebitne poznejše zaposlitve v športni stroki,« razloži Žiga. »Težava pa je predvsem v tem, da je preskok iz prostovoljstva v zaposlitev precej velik izziv, pogosto celo težji, kot če pridemo v organizacijo kot popolni začetniki, saj imamo že v začetku nekoliko nižji položaj. Tam smo, da pomagamo zastonj, predvsem pri delih, ki ne zahtevajo posebnih sposobnosti - v primeru košarke je to pomenilo pripravo dvorane, skrb za vrata in goste na tribunah,« pove. A v istem hipu doda, da je sam imel precej veliko srečo, da je lahko delal z mediji, kar mu je omogočalo, da je lahko uporabil vsaj nekaj veščin iz svoje študijske smeri - pisanje člankov, fotografiranje in podobno. »Organizacija, h kateri pristopamo, mora biti že pripravljena na širjenje. Če gre za zaprt krog ljudi, ki le s težavo sprejema nove člane, poznejša zaposlitev ni verjetna.« Žiga kritično omeni, da bi moralo biti tovrstno prostovoljstvo ob današnji brezposelnosti tudi omejeno, saj se pogosto izkorišča in je nekakšna rešilna bilka, kako delati. »Trajati bi moralo kratek čas in z zavezo organizacije, da bo prostovoljcu ob izpolnjenih ciljih omogočila nadaljnje delo. Sicer imamo mladi veliko težavo, saj je kup ljudi, ki se podjetjem ponujajo zastonj, s čimer krepko nižajo začetno pogajalsko izhodišče celotnemu trgu brezposelnih.«

Žiga seveda neprecenljive izkušnje, predvsem v Litvi je navezal veliko prijateljskih stikov, ne bo nikoli pozabil. Ima pa za v prihodnje drugačne načrte v zvezi s prostovoljstvom. »Rad bi se udeležil krajšega humanitarnega projekta, kjer je delo sicer zares težko, pa vendar lahko posameznik ponudi pomoč tam, kjer je zares pomembna - zdi se mi, da tako motivacija, da počneš nekaj, kar je večje od posameznika, pride bolj do izraza.«

prostovoljci-ss.1405457974.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Zakaj sploh prostovoljstvo?

Čedalje bolj pomembno je širiti pomen prostovoljstva med ljudmi, sicer bo v današnjem svetu divjega globalnega kapitalizma in pospešenega individualizma postopek dehumanizacije nezadržno razvrednotil vse civilizacijske in kulturne dosežke prejšnjih generacij, smisel in vrednost bo izgubilo tudi človeško življenje, razmišlja Alenka Gril s Pedagoškega inštituta, ki svoje raziskovalno delo posveča tudi prostovoljstvu. Pravi, da je prizadevanja treba usmeriti v krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja, solidarnosti in pomoči ter socialne odgovornosti in medgeneracijske povezanosti med ljudmi, in to že od zgodnjega otroštva. »To bi moralo biti temeljno poslanstvo vzgojno-izobraževalnih ustanov na vseh ravneh in hkrati njihov temelj delovanja. Pa ne le vrtcev in šol, temveč vseh družbenih organizacij in ustanov, ki delujejo oziroma ki naj bi delovale v javnem interesu. Le tako bomo lahko vsi enakovredno prispevali v družbeni skupnosti in skupaj odpirali nove možnosti za razvoj ustvarjalnosti,« razmišlja Alenka Gril.

Nikoli si nisem mislila, da bom s prostovoljnim delom dobila službo, ki bo plačana, pravi Blanka.

»Najprej je verjetno vsem prostovoljcem skupna odločitev, da se čutijo zmožni narediti nekaj več, da lahko s svojim znanjem prispevajo,« pove izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak. »Mladim je prvi motiv gotovo nabiranje izkušenj, ki jim bodo v življenju prišle prav, priložnosti, da spoznajo procese, ljudi in drugo, kar jim brez tega ne bi bilo dostopno. Starejši imajo velikokrat znanje in izkušnje, ki bi jih radi uporabili v neko širšo korist, tudi po končani profesionalni karieri.« A Tereza Novak meni, da je vodilo ljudi, ki vztrajajo pri prostovoljstvu, naslednje: To lahko koristi tudi meni. »Menim, da je prostovoljstvo prebivalcev zelo pomembno za družbo. Ne glede na bogastvo družbe so vedno področja, ki jih še tako dobro organizirana država ne pokriva ali jih ne pokriva več,« razmišlja Tereza Novak in doda: »Predvsem pa je prostovoljstvo pomembno za posameznika. Na primer v razmerah, ki ta hip vladajo pri nas, ko je veliko ljudi brezposelnih. Ljudje potrebujejo zaposlitev in potrebujejo denar za preživetje. A najslabša možnost je, da se človek, ki se znajde v takšnem položaju, zadržuje doma in zaprt med štirimi stenami.« V takšnem primeru prostovoljstvo po besedah Novakove pomaga ohranjati vitalnost, ki jo potrebujemo za uspešno krmarjenje skozi življenje, ne izgubimo stika z ljudmi, ustvarjamo si nove možnosti za poznanstva, ki so mogoče celo odločilna za novo zaposlitev. Tereza Novak pravi, da sodelujejo tudi z zavodom za zaposlovanje: »Če nas posamezne enote povabijo, brezposelnim predstavimo, kaj je prostovoljstvo, in morebitnim prostovoljcem svetujemo, kam naj se vključijo.«

Na vprašanje, ali bi lahko promocijo neoliberalizma videli skozi prostovoljstvo, pa Alenka Gril odgovarja: »Prej bi si upala trditi nasprotno, da so neoliberalne ekonomske strategije zlorabile institut prostovoljnega dela za doseganje večjega kapitalskega donosa podjetij z zniževanjem stroškov dela. To se je razširilo tudi na poslovanje v javnih ustanovah - na primer prostovoljno pripravništvo v šolstvu in zdravstvu.« Grilova pravi, da so prostovoljci v teh delovnih razmerjih še v slabšem položaju od prekarnih delavcev, kajti po zakonu so upravičeni le do kritja materialnih stroškov, ne pa tudi do plačila za delo, pa naj bo še tako skromno. »Kje in kako potegniti ločnico med prostovoljnim delom in rednim plačanim delom zaposlenih na področju družbenih dejavnosti oziroma tistih, ki same ne ustvarjajo dobička, pa je velika težava. In dokler ne izumimo odgovora, bo odprt prostor zlorab in lova na prostovoljce, ki to pravzaprav niso.«

Všeč mi je misel, da s svojimi dejanji koristim, da lahko svoj prosti čas koristno porabim, razmišlja Natalija.

Odgovorite si na nekaj vprašanj

»Na prostovoljstvo je tako kot na druge dejavnosti treba gledati realno in z zavedanjem, v kaj se spuščamo in kaj lahko od tega pričakujemo,« pravi izvršna direktorica Slovenske filantropije. »Ko razmišljamo, da bi se ukvarjali s prostovoljstvom, se je koristno vprašati, kaj od celotne izkušnje pričakujemo,« svetuje psihologinja in psihoterapevtka Katja Istenič in nadaljuje: »Opredelimo lahko, kateri so naši interesi, spretnosti in cilji. Bi raje delali v skupini ali sami? Smo pripravljeni prostovoljno delati dlje ali trenutno iščemo nekaj v krajšem časovnem obsegu? Koliko časa na teden smo pripravljeni nameniti prostovoljstvu? Kako bo prostovoljstvo vplivalo na naše druge obveznosti?« Katja Istenič pravi, da je pomembno poznati odgovore na tovrstna vprašanja, ker nam omogočajo, da se lažje odločimo za tisto obliko prostovoljnega dela, ki nam najbolj ustreza.

Večina prostovoljcev delo opravlja predvsem zaradi lastnega zadovoljstva in brez posebnih pričakovanj v zvezi s povračilom. Nekateri imajo seveda tudi druge motive, da bi recimo tako dobili službo. Oboje je prav, najslabše je namreč brez dela in družbe nesrečno sedeti doma na kavču.

»Podarili« 59 milijonov evrov

V Sloveniji je bilo leta 2012 dobrih 54 tisoč prostovoljcev, ki so opravili za skoraj 59 milijonov evrov dela. Od tega je bilo 65 odstotkov žensk in 35 odstotkov moških, kažejo podatki Slovenske filantropije. Opozarjajo, da je bilo tega dejansko še več, saj statistika ni povsem natančna, ker podatki ne zajemajo prav vseh organizacij. Natančnejši vpogled imajo v humanitarno področje - tam deluje okoli 34 tisoč prostovoljcev.

Zakaj nas vleče v prostovoljstvo

Raziskave kažejo, da v splošnem razlikujemo med šestimi vrstami motivov za prostovoljstvo (Clary in Snyder, 1999). To so na primer protektivni motivi, ko želimo s prostovoljstvom omiliti lastna negativna čustva - zmanjšati občutja krivde, ker imamo ugodnejše življenjske okoliščine od drugih, ki so v nesreči in potrebujejo pomoč. Pomemben motiv so tudi vrednote, ki jih lahko izražamo ali zadovoljimo s prostovoljstvom, na primer tiste vrednote, s katerimi si prizadevamo za blaginjo drugih, kot so pomoč, altruizem, prispevati družbi. Zelo pogosti so socialni motivi, usmerjeni v krepitev medosebnih odnosov in socialnih vezi, druženje z referenčnimi osebami. Naslednji pomemben motiv je razumevanje - učiti se o svetu, uporabljati znanje, spretnosti. Tudi karierni motivi so lahko razlog za ukvarjanje s prostovoljstvom, recimo želja dobiti izkušnje, povečati zaposlitvene možnosti. Motiv je lahko tudi osebnostna rast, ki se kaže v želji po večjem samospoštovanju, samozaupanju in izboljše­vanju sebe. Poseben, sedmi sklop motivov pa se nanaša na pridobivanje prijateljev.

Članek je bil objavljen v julijsko/avgustovski številki revije Moje finance.

mladi in denar

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...