EKSKLUZIVNO:  Vaš denar v skladih upravljajo 36-letniki! Kdo so »zvezdniki«?
EKSKLUZIVNO: Vaš denar v skladih upravljajo 36-letniki! Kdo so »zvezdniki«?
  16.07.2014  |  07:00
Čas branja: 8 min
Povprečen slovenski upravljavec premoženja je star 36 let, upravlja dva sklada, službo upravljanja in analiziranja vrednostnih papirjev opravlja skoraj osem let; zakaj je pomembno, da vemo, kdo obrača naš denar? So med slovenskimi upravljavci tudi »zvezdniki«? To in še več razkrivamo z raziskavo med slovenskimi družbami za upravljanje.

Stvar je precej preprosta - Slovenci hočemo vedeti, kakšne reference ima zobozdravnik, preden mu na stežaj odpremo usta, ali frizer, preden začne opletati s škarjami okoli naše glave. Zakaj torej ne bi vedeli tudi, kdo so upravljavci, ki obračajo naš denar. To smo ugotavljali z raziskavo med slovenskimi družbami za upravljanje. In kaj smo ugotovili? Povprečna starost upravljavcev je 36 let, najmlajšo ekipo imajo v NLB Skladih, 32 let, najstarejšo pa v Alta Skladih, 39 let. Službo upravljanja opravljajo v povprečju skoraj osem let. Najdlje so zaposleni pri Alpen Investu (nekdanji NFD), kjer je povprečno trajanje zaposlitve upravljavcev 11 let, najkrajši čas pa v KBM Infondu in NLB Skladih, v povprečju šest let. V povprečju upravljavci upravljajo po dva vzajemna sklada, seveda nekateri dzuji ob tem omenjajo, da gre pri njih za timsko delo. Anketo smo opravili med osmimi družbami za upravljanje (odgovorili nam niso le iz Perspektive). Skupaj ponujajo 104 (pod)sklade. Največ jih imajo v Alti, in sicer 20, KBM Infond jih ima 19, NLB Skladi 18, najmanj pa jih imata Alpen Invest (tri) ter Primorski skladi (štiri).

Slovenska industrija upravljanja premoženja je še sorazmerno mlada glede na zahodni svet. Zato smo preverili, kako je pri sosedih - v avstrijski Raiffeisen Capital Management, ki pri nas prek banke Raiffeisen trži svoje sklade. Njihovi upravljavci premoženja in analitiki so v povprečju stari 41 let, kar je pet let več kot slovenski, na dzuju pa so zaposleni v povprečju 10 let, kar je dve leti več kot pri nas.

borza-mf7-4.1405357098.JPG.o.600px.1405357127.jpg

Je pomembno, kdo upravlja?

Mnenja o tem, ali je za vlagatelje pomembno vedeti, kdo upravlja vzajemne sklade, so med dzuji različna. »Informacija o upravljavcu je zelo pomembna in bi morala biti eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na odločitev vlagatelja, komu/kateri družbi bo zaupal svoja sredstva,« menita Mojca Ivanc in Sašo Ivanović iz Triglava Skladov. Tak pristop je princip dobre prakse tudi v svetu. Pri nas zavedanje o pomembnosti teh informacij šele dobro nastaja, zato pričakujejo, da se bo to v prihodnje spremenilo. V NLB Skladih menijo drugače. »Ne, za vlagatelje ni pomembno vedeti, kdo upravlja sklade,« je jedrnat Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladov. Nasprotno pa meni, ko gre za individualno upravljanje. Tam je pomembno, da vlagatelj pozna upravljavca svojega premoženja oziroma vsaj ve, kdo ta upravljavec je in zakaj se kako odloča. »Ne vemo, ali je ravno pomembno, je pa vsekakor zaželeno, da se ime upravljavca pojavlja v dokumentaciji, ki jo dzu posreduje tako vlagateljem kot tudi javnosti,« pa razmišlja Izidor Jerman iz Alpen Investa. Izkušnje kažejo, da so vlagateljem bolj pomembni rezultati posameznega vzajemnega sklada in sestava naložb ter morda tudi največje naložbe posameznega sklada kot pa ime in priimek upravljavca, še doda Aleš Kavrečič iz Primorskih skladov. To opaža tudi Luka Flere iz KD Skladov. »Vlagatelje bolj zanimajo rezultati skladov kot osebnost upravljavca,« odgovarja.

geyer-christa3-ih.1405356909.jpg.o.600px.jpg
Vlagatelji redko sprašujejo, kdo konkretno upravlja posamezen sklad, hočejo pa vedeti, kakšne izkušnje ima tim in kakšna je sestava posameznega sklada, pojasnjuje Christa Geyer iz RCM. Foto: Irena Herak

Kupovanje nevidnih storitev

Kdo je v ozadju posameznega sklada, je zelo pomembno, ko gre za prodajo storitev, saj gre za prodajo nevidnega, sklene Aleš Lisac, strokovnjak za trženje. »Stranka ne ve, kaj je kupila, dokler storitev ni opravljena. Zaupanje v osebo in podjetje, ki mu prepusti denar, je pomembno. Vsak kupec rad verjame, da je dobro kupil. Če kupuješ od nekoga, ki ima ugled strokovnjaka in je poleg tega še znana osebnost, se preprosto bolje počutiš,« pojasnjuje. Podobno pravi tudi osebni finančni svetovalec Samo Lubej, ki vsako leto z izborom naj skladov in naj upravljavcev premoženja skupaj z analitikom Janom Koradinom in revijo Moje finance ocenjuje delo upravljavcev. »Ljudje bolj zaupamo zgodbam in produktom z imenom, priimkom in obrazom, ki nas prepriča. Zaupanje je eden izmed glavnih dejavnikov pri vlaganju denarja,« razmišlja. A v svetu brezosebnih odnosov, množičnega in elektronskega komuniciranja se identitete izgubljajo in s tem tudi odgovornost, še opozarja Lubej.

Preleni vlagatelji

Kdo je v ozadju posameznega sklada je zelo pomembno, saj gre za prodajo storitev, torej nevidnega, pravi Aleš Lisac.

V dzujih skoraj v en glas pravijo, da se redko dogaja, da bi jih klicali vlagatelji z vprašanji o upravljavcih. »Se sicer dogaja, a izjemno redko. Je pa precej več zanimanja za pogovor z upravljavcem, ko naložbe izgubljajo vrednost, kar je razumljivo,« opaža Jerman iz Alpen Investa. »Številni vlagatelji so preleni, da bi naredili domačo nalogo. Pohlep navadno zamegli um in večina se pred vlaganjem ne pozanima dovolj,« meni Lisac. In če že vprašajo, kaj sploh sprašujejo? »Največkrat jih zanima, zakaj imamo v portfelju neke delnice in zakaj ne katerih drugih. Zgodi se tudi, da priložnost izkoristijo povsem za konkretno mnenje o nekem vrednostnem papirju,« navaja Jerman. Podobno pravi tudi Mitja Vranetič iz KBM Infonda, a vseeno omenja, da imajo njihovi upravljavci z nekaterimi vlagatelji tudi bolj pogoste in poglobljene pogovore. »Zanimajo jih predvsem pričakovanja, mnenja o gibanju borz v prihodnje in ali njihova sestava skladov ustreza tem pričakovanjem,« dodaja Vranetič. Ob tem poudarja, da so vlagatelji, ki želijo pogovor z upravljavci, zelo razgledani v zvezi z razmerami na trgu, zato si tudi želijo kompetentnega sogovornika, ki je vsak dan v stiku z dogajanji na borzah in v gospodarstvu. Veliko drugače kot pri nas pa ni niti v Avstriji. »Vlagatelji redko sprašujejo, kdo konkretno upravlja posamezen sklad, hočejo pa vedeti, kakšne izkušnje ima tim, ki ga upravlja, in kakšna je sestava posameznega sklada,« pojasnjuje Christa Geyer iz Raiffeisen Capital Managementa. Ob tem dodaja, da ne promovirajo posameznih upravljavcev, jih pa na željo vlagateljev imenujejo. Upravljanje njihovih skladov je namreč timsko, njihov cilj pa je stalno preseganje primerjalnih indeksov.

Za kakovost jamčimo z imenom?

Hočeš nočeš ljudje, ki nastopajo z imenom in priimkom, prodajo več. »Denar je ena izmed top treh slovenskih vrednot, skupaj z zdravjem in ljubeznijo. Si lahko zamislite, da bi vas na srcu operiral zdravnik, ki ga še nikoli niste videli in ga sploh ne poznate,« navaja primerjavo Lubej. Ob tem se spomni na proizvajalca otroške hrane znamke Hipp. Stranke osebno nagovarja dr. Claus Hipp s sloganom: Za kakovost izdelkov jamčimo s svojim imenom. Tudi Lisac je prepričan, da bi sklad, ki ga upravlja nekdo, za kogar verjamemo, da je velik, trden, pošten, pritegnil več vlagateljev.

To, da konkretna imena pritegnejo več vlagateljev, dokazuje izbor naj upravljavcev, ki ga vsak februar organizira revija Moje finance. Do zdaj so naziv naj upravljavec prejeli že štirje upravljavci in vsi so potrdili, da so bili zaradi prejete nagrade prilivi v njihove sklade večji. Letošnji naj upravljavec Primož Cencelj, ki na KD Skladih upravlja denarni in obvezniški sklad, ocenjuje, da je bilo po prejeti nagradi približno deset odstotkov več prilivov. »Prilivov pa bi lahko bilo še več, če bi upravljal kateri drug naložbeni razred. Ljudje obvezniških skladov ne dojemajo kot naložbeni razred,« še doda.

Generacijski prepad letnik 1973

lubej-samo3-br.jpg.o.240px.jpg
Si lahko zamislite, da bi vas na srcu operiral zdravnik, ki ga še nikoli niste videli in ga sploh ne poznate, sprašuje Samo Lubej. Foto: Barbara Reya

Slovenski dzuji ne izkoriščajo vseh možnosti nagovora vlagateljev. Dzuji in celotna industrija upravljanja kapitala bi lahko imela več od tega, če bi upravitelji znali (si upali) bolj osebno nagovoriti vlagatelje in pridobiti njihovo zaupanje, opaža Lubej. Tudi za upravljavce in njihove time bi to bila dodatna motivacija, da dajo še več od sebe kot zdaj, še razmišlja. Cencelj pravi, da so na KD Skladih dobro »unovčili« prejete nagrade, a težava je nekje drugje - družba kot taka te nagrade še ne dojema, kot jih dojemajo v tujini. »Industrija upravljanja je še zelo mlada. Letnik 1973 je nekakšen generacijski prepad. Starejši od 40 let niso najboljši poznavalci naše panoge, zato jim te nagrade ne pomenijo prav veliko. Zanje je to tako, kot bi zmagal v teku na 10 kilometrov v Spodnjem Dupleku. Mlajši od 40 let so večji poznavalci panoge, zato jim takšne stvari več pomenijo in jih te nagrade tudi bolj pritegnejo,« opaža Cencelj.

Precej mlad je tudi sam izbor naj upravljavcev. »Smo šele na začetku, zato to vlagateljem še ne pomeni neke reference pri odločanju. Manjka še kakšnih pet do 10 let. Je pa metodologija ocenjevanja prava, tudi sam razvoj projekta naj upravljavcev gre v pravo smer. Opazuje se daljše obdobje upravljanja, tako da sreča ne vpliva na rezultate,« pravi. Pa se zaradi nagrade potem lahko počutiš zvezdniško? Cencelj v smehu pravi, da ne. »Glavna poanta je, da delaš dobro, in če to prepozna okolica, je to samo še dodatna spodbuda za nadaljnje delo,« razmišlja.

Zvezdniki borznega parketa

Nekateri upravljavci premoženja v tujini pa vendarle imajo položaj zvezdnika, celo legende, na primer Warren Buffett, Benjamin Graham, Peter Lynch... Ti ljudje so svoj ugled, ki temelji predvsem na rezultatih dela, gradili desetletja. Torej ne gre za muhe enodnevnice. »Če ima upravljavec dolgoročno dober rezultat, je razumljivo in pričakovano, da postane zvezdnik, saj se velikokrat pojavi v medijih, kar je dobra trženjska poteza tudi za dzu,« komentira Izidor Jerman. Sam teh zvezdnikov ne spremlja, jim pa prisluhne. »Zaradi zvezdništva postanejo namreč tako imenovani oblikovalci mnenj,« pojasnjuje. »Zvezdniški upravljavci skladov so živa in govoreča reklama, kamorkoli pridejo in kjerkoli v javnosti se pojavijo,« še dodaja Lubej.

»To je izključno trženjsko orodje - konkretno ime in obraz dasta oprijemljivost finančnemu produktu,« komentira Abramovič. Po njegovem je skoraj nemogoče ločiti vpliv resnične sposobnosti ali le srečnega naključja na ravni posameznika in pri tem navede primer: od denimo tisoč upravljavcev lahko tudi ob povsem enaki sposobnosti vseh pričakujemo, da bo eden nadpovprečno dober 10 let zapored. Zvezdništvo je tudi pogosto posledica skrajnih stališč, ki so sicer večino časa napačna, v ekstremnih razmerah pa pravilna; in tako postaneš zvezdnik, še poudarja Abramovič. V NLB Skladih so naročeni na tedenske okrožnice Jeremyja Siegla, v preteklosti pa tudi na publikacije Marca Faberja. "Njegova mnenja so bila pogosto pompozna in brez resne utemeljitve, kar je, mimogrede, verjetno glavna lastnost zvezdništva,« je neizprosen Abramovič.

Na KBM Infondu bolj kot zvezdniške upravljavce spremljajo ugledne ekonomiste in vplivne ljudi monetarne politike. Preberejo tudi nasvete zvezdnikov, a niso njihovi sledilci, saj si mnenje radi sami ustvarijo, še dodajajo. »Poklic upravljavca v praksi se precej razlikuje od predstave v hollywoodskih filmih,« dodaja Flere iz KD Skladov.

In kaj lahko kot vlagatelji naredite sami, preden se odločite komu zaupati denar? Opravite nalogo in se dobro pozanimajte o družbi, njeni organizaciji, upravljavcih, pa seveda tudi minulih rezultatih. Ti morajo biti dobri v daljšem časovnem obdobju oziroma boljši, kot jih ima konkurenca na enakih trgih oziroma panogah. Pomembno je tudi, da se v stiku z upravljavci počutite udobno. Če je upravljavec dosegljiv, vam zna ustrezno pojasniti svoje odločitve in njihove posledice, je bolje, kot če vam le izvleče denar, potem pa ga za vas ne briga več. Tudi pri frizerju radi čutite, da vam frizer poleg pričeske nameni še svoj čas in energijo.

Katerega svojega zvezdnika bi omenili?

»Zvezdnike« ustvarja trženjska politika. Zato smo dzujem dali možnost, da poimensko omenijo svoje zvezdnike. Žal pa večina tega ni izkoristila.

vranetic-mitja.1405356897.jpg.o.600px.jpg

Mitja Vranetič, KBM Infond

»Vsekakor si je tudi s pomočjo revije Moje finance status slovenske zvezdnice med upravljavci pridobila Barbara Gačnik. Je prva ženska v zgodovini Slovenije, ki je pometla z moško konkurenco - ocenjevanje za naj sklad leta 2011. Da to ni bilo naključje, je potrdila še naslednje leto, ko je med vso konkurenco zasedla drugo mesto. Ta položaj si je pridobila predvsem zaradi nadpovprečnih rezultatov sklada, ki ga upravlja - Infond Life.«

jerman-izidor3-akr.1405356898.jpg.o.600px.jpg

Foto: Andrej Križ

Izidor Jerman, Alpen Invest

»Nimamo zvezdnika, kot ga nima niti naša konkurenca. Nekdo postane zvezdnik, če ima rezultate in se hkrati pojavlja v medijih, predvsem na televiziji. Ker v Sloveniji na največjih TV-mrežah nimamo ene same oddaje o financah, kaj šele da bi imeli celoten finančni program, je povsem nemogoče, da bi nekdo izmed upravljavcev postal zvezdnik. Še takrat, ko nekdo dobi možnost za kratek pogovor, je tema največkrat populistična, in ne strokovna.«

ivanovic-saso5-be.1405356900.jpg.o.600px.jpg

Foto: Aleš Beno

Sašo Ivanović, Triglav Skladi

»Merilo za zvezdnika je relativno, saj je v Sloveniji pogosto večji zvezdnik tisti, ki kratkoročno doseže nadpov­prečen rezultat, ne glede na to, da ga že v naslednjem kratkoročnem obdobju popolnoma izniči, kot pa tisti, ki vlagateljem dolgoročno prinaša konsistentne rezultate, skladno z zavezo, ki je bila vlagatelju dana v okviru naložbene politike sklada.«

abramovic-kruno16-ih.1405356902.jpg.o.600px.jpg

Foto: Irena Herak

Kruno Abramovič, NLB Skladi

»V nekem smislu jih imamo več, zlasti zaradi kakovostnih strokovnih nastopov v medijih in komunikacije z vlagatelji, pri čemer pa nimamo neposredne povezave med osebo X in skladom Y, kar je verjetno potrebni pogoj za položaj zvezdnika upravljavca.«

kavrecic-ales-br.1405356907.jpg.o.600px.jpg

Foto: Barbara Reya

Aleš Kavrečič, Primorski skladi

»Imamo zvezdnike. Zvezdnik je celoten kolektiv, ki je usmerjen v doseganje najboljših rezultatov za naše vlagatelje.«

flere-luka01-be.1405356903.jpg.o.600px.jpg

Foto: Aleš Beno

Luka Flere, KD Skladi

»Morebitno zvezdništvo je vezano na strokovnost, na odličnost v upravljanju, kar merimo predvsem s konstantnim preseganjem referenčnega indeksa. To odličnost so opazili tudi zunanji ocenjevalci, kar dokazujejo številna slovenska in tuja priznanja, ki so jih prejeli naši skladi in upravljavci.«

dvorak-tomaz-sb.1405356905.jpg.o.600px.jpg

Foto: Sandi Baumkirher

Tomaž Dvoržak, Alta Skladi

»Zvezda je naš celoten upravljavski tim, ki se vsakodnevno trudi, da bi bili rezultati upravljanja čim boljši. Želimo upravičiti zaupanje strank, ki nam v plemenitenje zaupajo svoja sredstva.«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...