Starši, pozor, otroci vas opazujejo!
Starši, pozor, otroci vas opazujejo!
  16.04.2014  |  07:00
Čas branja: 11 min
Velikokrat slišimo, da so otroci zrcalo staršev; kaj pa, ko gre za odnos do denarja ali varčevanja? Dijaku Matevžu se kratko malo »fučka« za varčevanje, medtem ko Leya hodi v službo, tudi med tednom, denar pa pridno nalaga na kupček; kaj pravita mami obeh dijakov; preverili smo tudi, kako se vzorci prenašajo iz roda v rod in kaj lahko storimo, da prekinemo začarani krog.

lubej-ana2-xx.1397602619.jpg.o.240px.jpg
Štiriletna Ana Lubej ve, da za 10 centov v pekarni dobi najmanjši rogljiček, na pošti pa žvečilko s sličico, pravi njen oče Samo Lubej, sicer tudi osebni finančni svetovalec.

Sedemnajstletni dijakinji Leyi se varčevanje zdi potrebno, sploh ko si postaviš višje, dolgoročne cilje in če želiš v življenju uspeti. »Tako dobiš neko finančno podlago za projekte, ki bi jih rad uresničil,« razlaga. Leya nima žepnine. Denar si služi sama. »To se mi zdi zelo pomembno, saj se tako učim odgovornosti do dela, denarja, sebe. Tako si se prisiljen naučiti ravnati z denarjem. Če je ta podarjen, je to teže. Ko dobim plačilo, sem zelo dobre volje,« pojasnjuje. Dvakrat na teden po več ur dela na recepciji plesnega centra. »Zaslužim dovolj, da preživim skozi mesec. Uspe mi prihraniti približno polovico ali tri četrtine zaslužka, kar je med 50 in 80 evri na mesec,« pravi. Z denarjem si kupi malico, mesečno vozovnico za avtobus in kakšno obleko. Sicer pa varčuje za potovanje, morda za izpit za avto. Ponosno dodaja, da si je lani poleti s privarčevanim denarjem sama plačala počitnice na morju.

Varčujejo naj bogati

Matevž je 17-letnik, ki ne prejema žepnine, nad katero se sicer ne bi pritoževal. »Tudi tako shajam kar v redu,« pojasnjuje. Seveda mu kakšen evro občasno primaknejo starši, sicer bi bilo vse skupaj precej teže. Matevž se ne osredotoča na dolgoročne cilje in zanje tudi ne varčuje, saj se mu to ne zdi potrebno. »Denar ustvariš z delom in namenjen je temu, da ga porabiš, ne pa temu, da ga nekje pustiš, da stoji,« pojasnjuje svoj pogled na varčevanje. To se mu zdi pomembno in nujno le, ko ima človek veliko denarja. »Z majhnimi vsotami ne moreš privarčevati veliko,« razmišlja. Denar sicer porabi za prevoz, pijačo, zabave, kupi si tudi kakšno oblačilo. »Za to se mi zdi vredno zapraviti denar. Kupujem samo tisto, kar res potrebujem,« pravi. Matevž doda še načelo, ki ga vedno upošteva: »Nikoli ne porabim vsega, kar imam, ampak le toliko, kolikor potrebujem. Kar mi ostane, prihranim za naslednji večer, ko se grem zabavat s prijatelji.«

otroci-starsi-denar-ss.1397602621.png.o.600px.png
Foto: Shutterstock

Vzgoja je pomembna

Z vzgojo se oblikuje tvoj odnos do denarja. Začneš se tudi zavedati, da ga lahko enkrat zmanjka in da ga ne nazadnje začenjaš služiti tudi sam, razlaga Matevž. Leya meni, da otroci, ki jim je vse na pladnju ponujeno in se jim uresničijo vse želje, ne znajo ceniti stvari niti se ne morejo naučiti racionalnega ravnanja z denarjem. Takšnim otrokom je verjetno tudi teže dopovedati, da lahko denarja nekoč zmanjka, še meni. »Tega se sama zelo dobro zavedam in moja mama me je to dobro naučila,« pravi.

Največja lekcija, ki si jo bo mladenka zapomnila za vse življenje, je, da denarja nikoli ne posojaj človeku, ki mu ne zaupaš in za katerega nisi prepričan, ali ti ga bo sploh sposoben vrniti. Z Matevžem pa se tudi strinja, da se je pri nakupih vedno treba racionalno odločati in da si kupuješ res tisto, kar potrebuješ.

Leya, 17:

Leya-vzgoja.1397602618.jpg.o.600px.jpg

»Denar si služim sama z deloma na recepciji plesnega centra. To se mi zdi zelo pomembno, saj se tako učim odgovornosti do dela, denarja, sebe. Ko dobim plačilo, sem zelo dobre volje. Tako si se prisiljen naučiti ravnanja z denarjem. Teže je, če ti je ta podarjen.«

Leyina mama:

»Že od majhnega hčeri svetujem, a bolj kot to se mi zdi pomembno, da jo tudi sama s svojim zgledom učim pravilnega in odgovornega odnosa do denarja.«

Matevž, 17:

matevz-vzgoja.1397602619.jpg.o.600px.jpg

»Nikoli ne porabim vsega, kar imam, ampak le toliko, kot potrebujem. Kar mi ostane, si prihranim za naslednji večer, ko se grem zabavat s prijatelji.«

Matevževa mama:

»Otroku je treba že dovolj zgodaj predstaviti denar in ga naučiti ravnanja z njim. Ne smemo ga siliti, prilagajati se moramo glede na njegov odziv. Otroku vedno predstavim načrte, kako bom smotrno porabila denar, in tako ga učim, da se tudi sam podobno odloča, za kaj je denar pametno porabiti in za kaj ne.«

Kaj pravita mami?

Vzgoja močno vpliva na otroka tudi na področju financ, je prepričana Leyina mama. S svojo vzgojo želi doseči, da bo njena hči odgovorna, srečna, zanesljiva, uspešna in samostojna. »Mislim, da mi to uspeva,« še ponosno dodaja. Zdi se ji pomembno, da sama s svojim zgledom hčerko uči, kako zgraditi pravilen in odgovoren odnos do denarja.

Matevževa mama se strinja in meni, da je treba otroku že dovolj zgodaj predstaviti denar in ga naučiti ravnanja z njim. »Otroka ne smemo siliti, prilagajati se moramo glede na njegov odziv,« opozarja. Pravi še, da sinu vedno predstavi načrte, kako bo smotrno porabila denar, in ga prek tega uči, da se tudi sam podobno odloča, za kaj je denar pametno porabiti in za kaj ne.

Drugačne osebnosti

Zdi se, da imata mami podobno vzgojo, a kot vidimo, mladostnika različno dojemata varčevanje. »Otroci so tabula rasa - torej nepopisan list. Kakršne vrednote v zvezi z denarjem jim bo predstavilo okolje, takšne bodo bolj ali manj prevzeli in razvijali sami. Vse je torej odvisno od staršev, skrbnikov, učiteljev in drugih, ki bodo tovrstne vzorce prenesli na otroka,« meni Samo Lubej, osebni finančni svetovalec iz Finančnega centra. Z njim se strinja tudi Veronika Seles, doktorica psihoterapije na Inštitutu PTI: »Otroci so del sistema, v katerem živijo. Opazujejo nas ne glede na starost in zrelost. Zato so vsakodnevno življenje, komunikacija med starši, življenjski slog, vrednote tisto, kar otroci ponotranjijo in posledično živijo.« Najbolj pomembno je, da starši v praksi živijo to, kar govorijo, in ne pričakujejo od otrok nečesa, česar sami ne počnejo in ne upoštevajo, še opozarja.

Te sledi, ki jih starši, velikokrat nezavedno, puščajo, otroci pa jim sledijo, jih ponotranjijo in posnemajo, imenujemo denarni zapis. Bogataši so grdi, nepošteni, veliko denarja ni mogoče zaslužiti pošteno, ne moremo si privoščiti tega ali onega ... - to je nekaj primerov, ki jih morda otroci slišijo od staršev, in takšna prepričanja nesejo s sabo v svet odraslih. »Odnos do denarja je pravzaprav odnos do samega sebe. Denar smo zaslužili s svojim delom, vloženo energijo. Denar je naša energija,« pojasnjuje Tina Puncer, finančna strokovnjakinja, ki je tudi sodelovala pri oblikovanju priročnika finančnega opismenjevanja za učitelje.

S poštenim delom ne moreš obogateti?

»Očetova vzgoja je vsebovala močna slovenska prepričanja, da je treba za denar garati in da s poštenim delom ne moreš obogateti. Prav s tem sem imela potem precej dela, preden sem to prepričanje lahko opustila,« se spominja Iza Login, solastnica podjetja Outfit 7 in ena izmed najbogatejših Slovenk. Sicer poudarja, da je pri starših vedno občudovala spretnost upravljanja denarja, želela jim je biti podobna, nikoli pa ni bila razsipna, skopuška in stiskaška, dodaja. Kako torej spremeniti nekatera zgrešena, a zacementirana prepričanja naših staršev, ki smo jih tudi sami prevzeli? »Sprememba denarnega zapisa je proces, in ne dogodek, saj se svojih nezavednih prepričanj ne zavedamo, pa vendar je celotna naša realnost direktni odsev naših prepričanj. Treba jih je potegniti na plan, torej jih ozavestiti, in jih zamenjati s prepričanji, ki nam bodo koristila in nas podpirala skozi življenje. Pri tem si pomagamo z izobraževanjem. Tako jih bomo tudi avtomatsko predali svojim otrokom, ki nas vedno posnemajo,« pojasnjuje Tina Puncer. Kako se ti vzorci prenašajo iz roda v rod, prikazujemo na primerih. Preverite, morda se najdete v kateri izmed zgodb. Tina Puncer pa je poiskala rešitve, kako prekiniti začarani krog nekaterih praks, ki so lahko tudi škodljive.

Kaj o denarju ve štiriletna Ana

Velikokrat od staršev slišimo, da svojih otrok s finančnimi zadevami ne bodo začeli prehitro obremenjevati. V glavah pa si vseeno naslikajo podobe, da bodo otroci zrasli v samostojne, odgovorne osebe. Kako bodo lahko vse to postali, če jim ne ponudijo orodja - torej znanja, kako pametno ravnati z denarjem. Kdaj je torej pravi čas, da otroka o tem poučimo? Glede tega se mnenja strokovnjakov precej krešejo. A večina se nekako strinja, da naj bi to storili že v prvi triadi šolanja. »Začne pa se lahko že zelo zgodaj. Recimo pri dveh, treh letih z igrico zamenjave - jaz ti dam plišastega slona, ti meni avtomobil. To pomaga pri oblikovanju občutka za vrednost pa tudi spoznanja, da ne morejo imeti vsega zase, ampak da je treba deliti,« pa meni Lubej. In konkretno. Njegova hčerka Ana se je z denarjem, torej kovanci, srečala pri štirih letih. »Zlaga jih na kupčke oziroma na papir, kjer je narisana enaka podoba, jih šteje, zamenjuje glede na vrednost. Včasih se sama odloči, kaj si bo kupila. Ve na primer, da za 10 centov v pekarni dobi najmanjši rogljiček, na pošti pa žvečilko s sličico,« pravi Lubej. Seveda skrbni oče načrtuje tudi nadaljnje korake. »Naslednji bo izbira med alternativami različnih vrednosti, kar je že prva lekcija o varčevanju za izbrani cilj.«

Varčevanje, kaj je to?

Varčevanje sicer ni glavna lekcija v zvezi z denarjem, ki bi jo morali prenesti na otroke. Bolj pomemben je zdrav razvoj vrednot, ki bo otroku omogočil čim bolj zadovoljno in srečno življenje v svetu neomejenih možnosti in omejenih (finančnih) virov, meni Lubej. Vseeno pa z leti postajajo potrebe in želje otrok večje, tudi dražje. Recimo zaželijo si tablični računalnik, pametni telefon, izpit za avto... Če vaša denarnica takšnih stroškov ne zmore, lahko to izkoristite in otroka spodbudite k varčevanju.

Lubeju se zdi primerno, da otroci do svoje polnoletnosti varčujejo za bolj kratkoročne in srednjeročne cilje, kot so nakup kolesa, računalnika ali poletno šolanje v tujini. Za takšno varčevanje so primerni predvsem bančni depoziti. Za dolgoročne cilje, kot je študij ali popotnica za življenje, naj raje varčujejo starši, babice ali dedki na svojem računu in denar predajo otroku, ko je dovolj star ali ko ga bo resnično potreboval.

Prva lekcija - banka je trgovina

Kako torej začeti učiti svoje otroke o varčevanju? Ko je otrok starejši in za rojstne dneve in druge praznike sorodniki, starši primaknejo kakšen evro, je smiselno, da si odpre bančni račun za mlade. Gre za brezplačne račune, kar pomeni, da ni treba plačevati stroškov vodenja računa in drugih stroškov. »Glede na slovenske razmere je najbolj primerno, da za otrokov denar najprej skrbijo starši,« opozarja Lubej. Ko pa je dovolj zrel in malo več ve o matematiki in denarju, mu lahko odpremo čisto njegov bančni račun. To je približno pri 10 letih. A bančni račun morajo imeti starši pod budnim nadzorom, še dodaja. »Prva lekcija o banki mora biti, da je to trgovina kot vsaka druga in banč­niki tam skrbijo predvsem za svoj račun oziroma za račun lastnikov banke,« razlaga Lubej.

Nikoli ni prepozno za vodenje evidence prihodkov in stroškov. Morda na začetku res ne bo veliko zapisanega, a gre za navado, ki mora otrokom zlesti pod kožo za čase, ko bo teh prihodkov in stroškov več. Vse skupaj si danes lahko olajšamo tudi z različnimi mobilnimi aplikacijami za vodenje osebnega proračuna.

Varčevanje odvrača od pregrešno dragih želja

Nekateri otroci so vajeni, da dobijo vse, in to takoj. Varčevanje je lahko dobra šola, da je za nekatere stvari potrebno odrekanje, tudi dolgoročno. S tem pa jih lahko tudi spodbudimo k bolj racionalni porabi prihrankov. Morda bodo po večletnem varčevanju in odrekanju spoznali, da ne potrebujejo recimo najdražjega telefona, tudi če je ta priljubljen. Dodajmo primer. Če bi si recimo Vid želeli kupiti iphone 5s, ki je ta hip med najstniki zelo priljubljen, bi morali zanj odšteti 739 evrov. Vid dobiva 50 evrov mesečne žepnine, uspe mu jih prihraniti 20. To pomeni, da bi moral dobra tri leta varčevati, če bi si ga želel kupiti samo s prihranki od žepnine. Seveda je to le teoretično. V treh letih bi na trg prišlo že veliko novih mobilnih naprav, saj se tehnologija vseskozi razvija, in ta model ne bi bil več moderen in s tem denarjem bi si najbrž kupil drugačnega, boljšega.

Vprašajte se, ali bi pustili otroka za volan brez učenja varne vožnje in izpita za avto. Starši se morajo sam odločiti, kdaj in kako se bodo lotili učenja svojih otrok o denarju, varčevanju. Seveda starši niso vsevedi in morda delajo tudi kakšne finančne napake, zato ne škodi, da si tudi sami preberejo kaj o tem.

8 primerov prenašanja vzorcev odnosa do denarja s staršev na otroke

puncer-tina11-sb.jpg.o.240px.jpg

Foto: Sandi Baumkirher

Rešitve predlaga osebna finančna svetovalka Tina Puncer (vzorci vedenja so povzeti po tujih medijih)

1. Skopi starši

»Vaši starši so tako stiskali z družinskim proračunom, da vam niso kupili ničesar, kar ste si zaželeli.«

To prikrajšanost zdaj nadomeščate s pretiranim zapravljanjem in svojim otrokom in sebi privoščite več kot morda finančno zmorete.

Nasvet: Če se uprete vzorcu skopih staršev, boste kot odrasli pretirano zapravljali, če se mu prilagodite, boste skopi tudi sami. V obeh primerih je možen podzavestni vzorec »nimam« ali »ne morem si privoščiti«, ki ga živite tako, da ste skopi, ali pa si s pretiranim zapravljanjem želite dokazati, da »imate« in da si lahko privoščite. Rezultat potem kaže, da si ne morete, ker je nezavedni vzorec prav takšen. Zelo pomaga, da svojo pozornost usmerite na to, kaj že imate, in utrdite občutek »imam«.

2. Starši, ki razvajajo

»Ker so bili vaši starši v svojem otroštvu zapostavljeni, so vam želeli dati vse, zato ste živeli v izobilju in niste pogrešali ničesar.«

Navajen ste imeti vse, kadarkoli si karkoli zaželite. Težava nastane, če vaš prihodek takšnega življenjskega sloga ne more podpirati. Zato se zadolžujete.

Nasvet: Niste se naučili spopasti s frustracijo, ko nečesa ne morete imeti ali dobiti takoj, zdaj. To se kaže tudi v vsesplošnem pojavu potrošništva, ko oglaševalci z lahkoto vplivajo na naše želje in nam ponujajo preproste in hitre rešitve. Treba je začeti razlikovati med »želim« in »potrebujem«, voditi natančen stroškovnik, kam denar odteka, ter zavestno nakupovati z nakupovalnim seznamom. Ob tem ne smete imeti občutka, da si zategujete pas, ampak se morate tudi zavestno pocrkljati s kakšno nagrado, sicer boste doživeli preveliko frustracijo in vam bo zadovoljevanje želja spet ušlo izpod nadzora.

3. Radodarni starši

»Morda so vaši starši odraščali v revščini ali so doživeli kakšno hudo izkušnjo, zaradi katere so se odločili pomagati ljudem v stiski.«

Če se je ta radodarnost prenesla tudi na vas, morate paziti, da vas ne bo občutek krivde - češ moji starši so bili radodarni - pripeljal do tega, da boste dajali v dobrodelne namene več denarja, kot ga lahko.

Nasvet: S pretiranim darovanjem drugim skušate sebi in drugim dokazati, da ste dober človek, ali se počutite krive, da imate, drugi pa ne, ali pa se s »kupovanjem« milosti ne želite znajti na drugi strani. To je samo nekaj primerov. Takšen človek naj globoko v sebi preveri, kakšne koristi ima od tega, da veliko daruje, in kakšen občutek mu to daje. Ko to ugotovi, lahko najde druge možnosti, da to občuti.

4. Starši vas o denarju niso naučili ničesar

»V številnih družinah je bil denar ali pogovor o denarju tabu. To izvira še iz časov, ko je bil moški glava družine in je le on skrbel za družinske finance.«

O denarju in poslovanju z denarjem zato veste zelo malo in ste se o tem prisiljeni učiti sami oziroma iz svojih napak.

Nasvet: Otroka vpeljite v proces, kako poteka pretok denarja, kako ga lahko zaslužimo, razložite mu, kaj je »plastični denar«, in mu pokažite bančni izpisek. Peljite ga s seboj na pošto in naj plača položnico za elektriko in vodo, da spozna, da te stvari niso samoumevne. Skupaj z vami naj sestavi nakupovalni seznam in oceni, koliko bo skupna vsota, to pa potem primerja z dejanskim stroškom. Skratka, vključite ga v proces porabe in nakupovanja.

5. Starši, ki ne zaupajo borznemu trgu

»Prvi stik Slovencev z borzo je bil ob osamosvojitvi, ko smo dobili ljubljansko borzo, takrat pa tudi prve certifikate. Številni niso vedeli, kaj z njimi storiti, zato so jih prodali takoj, ko so jih dobili. Zaupali so le banki ali nogavici.«

Tudi vi se izogibate vlaganju svojega denarja na borzo ali vzajemne sklade.

Nasvet: Strah pred čemerkoli je največkrat posledica neznanja. Pridobite si torej potrebno znanje in s tem zaupanje v različne možnosti plemenitenja denarja.

6. Starši, ki živijo na veliki nogi

»Ker so morda bili vaši starši kot otroci prikrajšani, so vas razvajali in zato porabili več denarja, kot ga je bilo treba.«

Ne glede na to, kako se trudimo, da svojim staršem ne bi bili podobni, vedno prevzamemo del njih. To pomeni, da tudi sami morda tekmujete z drugimi, morda celo s starši, v tem, kdo bo imel boljši avto, stanovanje, opremo ..., in se tega morda niti ne zavedate.

Nasvet: Tudi pri tem vzorcu se lahko prilagodite ali uprete staršem. Če se jim uprete, ker ste presodili, da njihovo pretirano življenje na veliki nogi ni v skladu z vašim razmišljanjem, boste lahko kot odrasli zelo varčni ali si boste celo trgali od ust in živeli »siromašno«, zato da bi jim kljubovali. Če se jim prilagodite in z njimi celo tekmujete, pa je treba pogledati še podzavestni vzorec, ali nam je sploh dovoljeno biti bolj uspešni od svojih staršev. Če ne, je ta tekma že vnaprej izgubljena.

7. Finančno nesamostojna mati

»Vaša mati se je morda poročila zato, da bi bila finančno preskrbljena in da ji ni bilo treba skrbeti za preživetje.«

Morda razmišljate tako: če se vaši mami ni bilo treba truditi, zakaj bi se vi. V podzavesti še vedno pričakujete, da bo na koncu nekdo finančno skrbel za vas.

Nasvet: Druga plat tega vzorca je tudi ta, da boste zaradi materine nesamostojnosti že od otroštva prevzeli nase močno samostojnost (s tem se uprete družinskemu vzorcu) in si morda celo ne boste dovolili, da vam kdorkoli kaj plača (na primer kosilo ali potovanje). Če pa ste tudi sami nesamostojni, morate začeti dvigovati svojo samozavest in samozaupanje.

8. Ločeni starši

»To je žalostna realnost nemalo družin. Take stvari psihološko vplivajo na otroka in tudi na njegov odnos do denarja. Sploh če je ločitev posledica finančnih stisk družine.«

Odločeni ste, da boste živeli srečno do konca svojih dni, zaradi zasledovanja tega cilja lahko zabredete v hude finančne težave.

Nasvet: Skozi ta vzorec lahko kot otrok dobite prepričanje, da je denar uničil vašo družino, zato se mu boste seveda na vse pretege izogibali. Tudi če se odločite, da se vam to ne bo zgodilo, se lahko vseeno zgodi prav zaradi vašega podzavestnega prepričanja. Spremeniti morate torej odnos do denarja, se sprostiti v zvezi z njim in zaživeti njegove pozitivne vidike.

Anja Kraševec Dervarič je dijakinja srednje šole za oblikovanje in fotografijo

Preberite tudi:

16.04.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
MOJEFIN
Nakup
Pameten nakup (anketa) Se splača vložiti v nakup nepremičnine ta hip? 1

Kar 53 odstotkov sodelujočih v mesečni anketi revije Moje finance je povedalo, da jih ta hip najbolj zanimajo nepremičnine. Pa se jih...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje Osnovnošolec, srednješolec, študent. Za vas smo poiskali najugodnejšo banko v letu 2018!

Mladim prvo banko najpogosteje izberejo starši, velikokrat, ko so še otroci. Pri tej izbiri največkrat ostanejo, tudi če je ponudba pri...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje Kako donosni so bili letos pokojninci

Več kot pol milijona Slovencev za dodatno pokojnino varčuje v skladih življenjskega cikla, ki jih ponuja osem pokojninskih družb in...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Kaj se dogaja z vzajemnimi skladi pri nas?

Precej pestro je dogajanje okoli domačih družb za upravljanje. Prevzemi v panogi in konsolidacija v Sloveniji se nadaljujejo. Kaj pa to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (video #7) Z rabljeno kramo v tednu dni do 101 evra

Teden dni sem prodajal 25 rabljenih predmetov prek treh mobilnih aplikacij: LetGo, Facebook Marketplace in Bolha.com. Prodal sem recimo...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje Ker imata mami in oči to banko, jo imam tudi jaz!

Mlade smo vprašali, kako so si izbrali svojo banko in ali so z njo zadovoljni.