Rad bi zaslužil denar! Toda kako?
Rad bi zaslužil denar! Toda kako?
  16.04.2014  |  07:00
Čas branja: 9 min
Delo ne bo našlo tebe, ampak si ga moraš poiskati sam; seveda ne škodi pomoč staršev, sorodnikov, a vseeno se nanje obrnite, ko sami raziščete vse možnosti; z anketo smo ugotovili, da večina dijakov poišče prvo delo pri 16 letih, predvsem med počitnicami, so pa tudi izjeme, ki delajo vse leto, nekateri tudi v tujini; kaj vse morate vedeti, ko iščete delo?

smrekar-laura8-br.1397599651.jpg.o.240px.jpg
»Delovne izkušnje si je treba začeti nabirati čim prej, sprva morda le za kakšen teden ali dva, nato pa tudi za daljša obdobja,« meni kadrovska strokovnjakinja Laura Smrekar. Foto: Barbara Reya

Bližajo se poletne počitnice in mladi se bodo počasi podali na lov za počitniškimi deli. Nekateri jih iščejo prek študentskih servisov, drugi delajo doma, morda pomagajo staršem v podjetju, večji avanturisti si počitniški zaslužek iščejo tudi v tujini. Odločajo se recimo za nabiranje jagod v Angliji, za delo v gostinstvu v ZDA, nekateri pa bi želeli kar na križarko, ugotavlja kadrovska strokovnjakinja Laura Smrekar, ki je napisala četrto poglavje v priročniku za učitelje z naslovom »Rad bi zaslužil denar! Toda kako?«.

Če že pišemo o tem, moramo sami biti najboljši zgled, zato smo v reviji Moje finance tudi sami mladim ponudili priložnost za zaslužek. Tisa Neža Herlec, Žan Zupan, Anja Kraševec Dervarič, Eva Smrekar, Maša Juvan so dijaki, ki od januarja za prilogo Mladi in denar pišejo članke in pripravljajo ankete. Mladi namreč najbolje vedo, kaj jih muči, zato smo jih povabili k soustvarjanju priloge. Seveda so za to tudi plačani - za anketo med 10 in 15 evri, za članek pa od 30 do 50 evrov, odvisno od obsežnosti in zahtevnosti. Dijaki so delo vzeli resno, zagnano, želijo si novih znanj, pa tudi tematika jih zanima. Za omenjene dijake je pisanje člankov le ena izmed številnih obveznosti. Recimo Tisa igra fagot in z nastopi je že zaslužila kakšen evro, je taborniška vodnica, sodeluje v impro ligi, obiskuje pevski zbor. Žan vodi oddajo na radiu, je predsednik dijaške skupnosti, igra bas v skupini, ureja šolski časopis. Maša je pela v zboru RTV, delala je za SNG Opero in balet, nastopala tudi v operi Carmen, kar je bila njena prva resna služba. Anja, ki obiskuje srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, pravi, da ima zelo veliko likovnih projektov zunaj šole, Eva je predsednica dijaške skupnosti, želi si študirati na Dunaju. Ko se pogovarjamo s tako energičnimi mladimi, se zdi, da jih nič ne more ustaviti in da lahko premikajo gore.

mladiindenarselitvedela-1397600935-jpg-o-600px.1397600962.jpg

»Dijaki imajo sicer manjšo izbiro prostih del kot študentje, a se delo najde,« spodbuja Anja Arko.

Kdaj začeti delati

Nekateri začnejo delati že zelo zgodaj, drugi pozno, nekateri šele po končanem študiju. Kdaj torej začeti delati? »Delovne izkušnje si je treba začeti nabirati čim prej oziroma takoj, ko je to mogoče. Sprva morda le za kakšen teden ali dva, nato pa tudi za daljša obdobja,« meni Laura Smrekar. Prva dela si mladi največkrat omislijo med počitnicami. Počitniško delo je odlična življenjska izkušnja in ima neprecenljivo vrednost. In prav to je največje plačilo, meni Smrekarjeva. Mladi namreč tako zaslužijo svoj prvi denar, spoznajo različna delovna okolja, procese, nove ljudi in si utrdijo delovne navade, čeprav morda teh del ne želijo opravljati v prihodnosti. Vse to lahko pomeni odlično odskočno desko tudi za nadaljnjo karierno pot, saj že postopno polnijo vrstice v svojem življenjepisu, dodaja Smrekarjeva.

Naj starši priskrbijo prvi »šiht«

Številnim mladim prvo plačano delo navadno »zrihtajo« starši. To se zrcali tudi v naši mini anketi med dijaki. Šestnajstletni Matic je med poletnimi počitnicami delal pri mami v podjetju. Urejal je dokumente in sprejemal klice in za to prejemal štiri evre na uro. Podobno pove tudi Nick, ki je prav tako delal pri mami v službi kot pomočnik oziroma tajnik. Benjamin je delal pri očetu, in sicer je dve uri pospravljal in pometal tovornjake. Pa je dobro, da starši poiščejo delo svojim otrokom? »Vsekakor je naloga staršev, da jih pri tem spodbujajo, motivirajo, podpirajo in pomagajo, nikakor pa ne, da jih silijo v nekaj, česar ne želijo, saj to lahko povzroči popolnoma napačne učinke,« razlaga Smrekarjeva. Svetuje pa, naj si mladi najprej sami poskusijo poiskati delo. »Gotovo ne bo preprosto, jih bo pa utrdilo. Spoznali bodo, da se je treba za vsako stvar truditi, iskati nove poti, biti iznajdljiv, kreativen. Če jim ne uspe, nastopijo starši in jim pomagajo,« še svetuje. Seveda so mnenja različna. »Včasih je zelo dobrodošlo, da se dijaki dogovorijo s starši, znanci ali sorodniki, ali bi lahko med počitnicami opravljali delo v podjetju, kjer so zaposleni. Dijaki do 18. leta tako namreč precej laže dobijo delo kot sicer,« meni Anja Arko iz študentskega servisa.

Nekateri delajo tudi med tednom

Nekateri dijaki se odločijo delati le med poletnimi počitnicami, nekateri pa migajo kar vse leto. Recimo 18-letna Neža vodi gimnastiko za predšolske otroke dvakrat na teden, plačana je pet evrov na uro. Občasno dela tudi kot varuška, za kar dobi približno 20 evrov na dan. Mlada Neža je delala tudi med šolo, in sicer v šolskem lokalu, navadno med glavnim odmorom in prostimi urami. Za to je dobila evro na uro.

Ali naj dijak dela samo poleti ali tudi med šolskim letom? »To je stvar posameznika. Nekaterim je dovolj le počitniško delo, med letom pa se raje posvečajo šolskim obveznostim, druženjem s prijatelji, hobi­jem ...; spet drugi želijo delati več in so pripravljeni na odrekanja,« razmišlja Smrekarjeva.

Prostovoljstvo - nova moda

Med mladimi opažamo zanimiv trend - številni so prostovoljci. Neka mlada dijakinja nam je pojasnila, da je to ena izmed možnosti mreženja, ki lahko koristi takrat, ko iščeš službo, saj si vse te izkušnje, tudi če zanje niso plačani, vestno zapisujejo v svoje življenjepise. Tudi Maša, ki piše za našo revijo, pravi, da ji je prostovoljstvo zelo všeč. S prijateljico sta hodili na obiske k slepim in slabovidnim otrokom, zdaj pa iščeta nov projekt, kjer bi lahko »razdajali« svojo energijo, pravi.

Ko otroke najamejo starši

Dijaki in študenti, ki imajo status in so dopolnili 15 let, imajo pri nas možnost delati prek študentskih napotnic. Številni mladi, ki starostne omejitve ne izpolnjujejo, a si želijo zaslužka, so zato prisiljeni v iskanje rešitev v okviru svojega doma. Tako je storila tudi 15-letna Mateja iz Radomelj. »Ker sem še premlada, da bi lahko imela službo, sem dobila zamisel, kako denar zaslužiti doma. Mami mi je sestavila seznam stvari, pri katerih sem ji pomagala, za kar sem prejela tudi plačilo. Zlagala sem perilo, pospravljala stanovanje, pomivala posodo ... V nekaj mesecih sem zaslužila 100 evrov,« pravi. Med poletnimi počitnicami pa je pazila tudi na sosedove domače živali in s tem zaslužila 20 evrov na teden. »Pa še zabavala sem se,« veselo pripoveduje.

Delo dobijo najhitrejši

Prosta dela so objavljena na spletnih deskah številnih študentskih servisov. Dijaško oziroma študentsko delo je občasno ali začasno delo. Posebne pogodbe o delovnem razmerju s študenti in dijaki, ki delajo prek študentske napotnice, se ne sklepajo. Mladi si navadno začnejo iskati delo proti koncu šolskega leta, opaža Anja Arko. Takrat se pojavi povečano povpraševanje po prostih delih, dobijo pa jih največkrat tisti, ki imajo urejene vse formalnosti, da lahko takoj začnejo delati, opozarja. To pomeni, da prinesejo veljavno potrdilo o šolanju, potrjeno dijaško ali študentsko izkaznico, zaključno spričevalo ali potrjen indeks ... »Pozneje imajo lahko s tem težave, saj so šole zaprte. Za delo pa potrebujejo napotnico,« opozarja Arkova. Ob tem svetuje, da prosta dela spremljajo vseskozi, saj se dela ne razpisujejo vnaprej, temveč takrat, ko se pojavi potreba po delavcu. »Delo navado dobijo tisti, ki so najhitrejši,« še opozarja.

Dijaki teže do dela

Dijaki so nam večkrat potarnali, da veliko teže dobijo delo, saj naj bi delodajalci dajali prednost študentom. Kaj torej lahko delajo? Dijaki pomagajo pri pomožnih administrativnih delih, kot so fotokopiranje, pomoč v arhivu, odlaganje, druga pisarniška dela; pomoč pri čiščenju; lažja fizična dela, kot je urejanje okolice; pomoč v trgovini, kot je nalaganje na police, pomoč v skladišču, vlaganje revij v časopise, deljenje letakov, računalniška dela ... našteva Arkova. Nekaterih del pa dijaki do 18. leta po zakonu ne smejo opravljati. To so recimo nočno delo, strežba, prodaja alkoholnih in tobačnih izdelkov, nekatera proizvodna dela, težja fizična dela ... »Dejansko to pomeni, da imajo dijaki manjšo izbiro prostih del kot študentje, a se kljub omejitvam delo najde,« spodbuja Anja Arko.

Preden zavihamo rokave

Čeprav so mladi večinoma še neizkušeni v pogovoru z morebitnimi delodajalci, se morajo vseeno natančno pozanimati o vseh pogojih dela. To pomeni, da vprašajo po urni postavki (plačilo za uvajanje, plačilo za delo), trajanju dela, zahtevah, dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju in roku, v katerem lahko pričakujejo plačilo. »Jasen in natančen dogovor pred začetkom dela je namreč nujno potreben, da med samim delom ali po njegovem koncu ne nastanejo nesoglasja in nesporazumi,« opozarja Smrekarjeva. Pomembno je tudi, da delodajalec, še preden se začne delati, podpiše in ožigosa izvod napotnice. Ker je plačilna nedisciplina huda težava, pa svetujemo, da se pred začetkom dela mladi dobro pozanimajo, ali morebitni delodajalec redno plačuje. To preverite na [www.neplacniki.info] , kjer je objavljen seznamu neplačnikov študentskega dela. Ta hip je tam objavljenih 590 podjetij, ki s plačilom študentskega dela zamujajo več kot 60 dni. Če nastanejo nesoglasja z delodajalcem, se je po pomoč najbolje obrniti na študentski servis, ki bo posredoval kot mediator.

Seveda so tudi pomanjkljivosti dijaškega in študentskega dela. Ta čas se ne upošteva v pokojninsko dobo in ne zagotavlja zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti in drugih socialnih pravic. Trenutno pa potekajo pogajanja o reformi študentskega dela in pojavljajo se tudi pobude, da bi delodajalci za tovrstna dela plačevali prispevke za zdravstvo. Ob tem dodajmo, da se študentsko delo lahko dopolnjuje z avtorsko in podjemno pogodbo.

delovtujinimladiindenar-1397600432-jpg-o-600px.1397600463.jpg

Delo v tujini, zakaj pa ne?

Danes za mlade ni ovir in meja. Zakaj pa ne bi odšli na delo v tujino, tudi če gre za počitniško delo? Tako je recimo storila 18-letna Urška. »Ker znam govoriti nemško, mi je oče pomagal dobiti službo v Nemčiji. Delala sem štiri mesece kot natakarica na otoku Frauenchiemsee na jezeru Chiemsee. Poleg denarja sem dobila tudi dodatne delovne izkušnje iz tujine, pa še moja nemščina se je izboljšala. Plača je bila odlična in ljudje so bili prijazni.« Počitniško delo v tujini je priložnost za prvo nabiranje delovnih izkušenj, nadgrajevanje znanja tujih jezikov, spoznavanje novih kultur in ljudi. Tako pridobljene izkušnje lahko pripomorejo pri iskanju poznejših zaposlitev doma in v tujini, razmišlja Smrekarjeva.

A pozor! Počitniško delo je po evropskih državah zelo različno urejeno. V nekaterih državah ni omejitev, v drugih je treba pridobiti delovno dovoljenje za opravljanje konkretnega počitniškega dela. Zakonodaja določa tudi posebne pogoje in pravila dela za mladoletne. Minimalna starost za delo je 14, 15 ali 16 let, odvisno od države. V večini evropskih držav iščejo predvsem sezonske delavce v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu, turizmu in gostinstvu. Veliko informacij o delih v tujini najdemo na spletni strani STA Ljubljana, sicer pa v okviru spodaj objavljamo tudi spletne strani, ki lahko koristijo pri iskanju dela v tujini. Omenimo še, da se je iskanja dela treba lotiti veliko prej kot doma, vsaj dva meseca pred začetkom dela.

Kako smo plačani od dela v tujini? Podlaga za izplačilo zaslužka za delo, opravljeno v tujini, je lahko študentska napotnica. V nekaterih državah pa je treba pridobiti tudi dovoljenje za delo in drugo dokumentacijo. Urejanje teh stvari je naloga podjetij, ki posredujejo oglas na študentski servis. Če si mladi delo najdejo sami, se morajo sami seznaniti z vsemi informacijami o delu v tuji državi. Veliko informacij in napotkov je dostopnih na spletu, kot je recimo evropski mladinski portal in mreža EURES.

Spletne strani za iskanje počitniškega dela v tujini


Vaje za starše in otroke iz priročnika za učitelje (avtor Laura Smrekar)

1. Napišite, katera dela ste že opravljali; če jih še niste, vprašajte svoje vrstnike, kaj vse so že počeli.

2. Starši, vprašajte svoje otroke, kakšno bi bilo njihovo sanjsko počitniško delo in kako mislijo, da bi lahko prišli do njega. Kaj so pripravljeni za to narediti?

3. Skupaj razmislite o prednostih in slabostih občasnih del, tudi v tujini, in jih zapišite.

4. Preverite, kje vse bi lahko otrok poiskal delo, in pridobite vse informacije o študentskem delu, starši naj preverijo tudi v svoji službi, kaj bi lahko mladoletnik počel.

5. Preverite pasti, ki se lahko pojavijo pred začetkom dela, pa tudi morebitnega delodajalca.

6. Nujno obiščite spletno stran neplacniki.info in preverite, ali je delodajalec na seznamu neplačnikov.

7. Koristno se je pozanimati tudi o urnih postavkah za posamezna dela (nekaj teh objavljamo v tabeli na začetku članka).

8. Najpomembneje je, da svoje otroke spodbujate k delu, saj jim to lahko v življenju le koristi.

Urška, 18 let, Ljubljana:

Urska-Stozice-LJ.1397599649.jpg.c.480px.jpg

»Ker znam govoriti nemško, mi je oče pomagal pridobiti službo v Nemčiji. Delala sem kot natakarica na otoku Frauenchiemsee na jezeru Chiemsee. Plača je bila odlična in ljudje so bili prijazni. Moja nemščina se je izboljšala. Tam sem ostala štiri mesece.«

Nick, 17 let, Kamnik:

nick-xx.1397599653.jpg.o.600px.jpg

»Prvi denar sem zaslužil pri 16 letih, ko sem med poletnimi počitnicami mesec dni prek napotnice delal pri mami v službi kot pomočnik oziroma tajnik. Plačan sem bil tri evre na uro. Nabralo se je kar nekaj denarja, s katerim sem užival do konca poletja.

Neža, 18 let:

neza-Bezigrad-LJ.1397599650.jpg.o.600px.jpg

»Že štiri leta se ukvarjam z vodenjem gimnastike za otroke, stare od 2,5 do 4 leta. Skupino približno 15 otrok vodimo tri vodnice dvakrat na teden. Na uro smo plačane pet evrov. Občasno sem tudi varuška otrok, za kar dobim približno 20 evrov na dan. Delala sem še v šolskem lokalu, navadno med glavnim odmorom in prostimi urami. Za to sem bila plačana evro na uro. Rada sodelujem tudi pri prostovoljnih delih.«

marusa-savsko-naselje-Lj.1397599648.jpg.o.240px.jpg

Maruša, 18 let, Ljubljana:

»Prvi denar sem zaslužila z babičino pomočjo, ko sem ji pomagala pri delu. Pozneje sem začela deliti letake, prodajati vstopnice, pomagati v gostilni. Dela so bila le začasna in minimalno plačana, a vsak evro šteje. Poleg novih spretnosti sem spoznala ogromno zanimivih ljudi, ki so mi s svojimi znanji razširili obzorje.«

Mateja, 15 let, Radomlje:

Mateja-Radomlje.1397599649.jpg.c.500px.jpg

»Ker sem še premlada, da bi lahko dobila službo, sem dobila zamisel, kako denar zaslužiti doma. Mami mi je sestavila seznam stvari, pri katerih sem ji pomagala, za to pa sem prejela plačilo. Zlagala sem perilo, pospravljala stanovanje, pomivala posodo ... V nekaj mesecih sem zaslužila 100 evrov. Med poletnimi počitnicami pa sem pazila na sosedove domače živali, medtem ko so bili na dopustu. Zaslužila sem 20 evrov na teden, pa še zabavala sem se.«

Pika-Bezigrad-LJ.1397599647.jpg.o.240px.jpg

Pika, 18, Ljubljana:

»Prvič sem zares delala, ko sem bila stara 16 let. Opravljala sem administrativna dela v odvetniški pisarni, delala pa sem le med počitnicami. Zdaj občasno delam v lokalu.«

Benjamin.1397599649.jpg.o.240px.jpg

Benjamin, 15 let:

»Očetu sem pomagal v službi. Ker v tujino razvaža mlečne izdelke, mi je določil za nalogo, da pospravim in pometem vse tovornjake, preden jih naložijo. Delo je trajalo dve uri, zanj pa sem dobil 15 evrov plačila.«

matic-xx.1397599652.jpg.o.240px.jpg

Matic, 16 let, Ljubljana:

»Med poletnimi počitnicami sem delal pri mami v podjetju. Od osmih zjutraj do treh popoldne sem urejal dokumente in sprejemal klice. Plačan sem bil štiri evre na uro.«

Anketo je pripravila Maša Juvan.

Preberite tudi:

16.04.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...