Analitiki pričakujejo nekaj mastnih dividend
Analitiki pričakujejo nekaj mastnih dividend
  16.04.2014  |  07:00  1
Čas branja: 6 min
Počasi se približujejo skupščine delničarjev slovenskih podjetij, na katerih bodo lastniki določili letošnje dividende; glede na pričakovanja naj bi se najbolj mastili delničarji Aerodroma, Zavarovalnice Triglav, Telekoma, Salusa ...

Borzne strokovnjake Blaža Hribarja iz NLB Skladov, Davida Zormana iz KD Skladov in Saša Stanovnika iz Alte Invest smo v začetku aprila vprašali, kako komentirajo nekatere do takrat objavljene predlagane dividende in kakšna so njihova dividendna pričakovanja za druge družbe iz prve in standardne kotacije. Zanimalo nas je tudi, ali se splača kupiti delnice le z namenom, da bi pospravili dividende.

borza-ss.1397590791.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

hribar-blaz9-ih.1397590788.jpg.o.240px.jpg
Načelno smo zadovoljni z višanji dividend pri družbah Krka, Letrika in Pozavarovalnica Sava, razmišlja Blaž Hribar. Foto: Irena Herak

Blaž Hribar, NLB Skladi:

»Uprave družb so skladno s svojimi željami in soglasno z nadzornimi sveti v povprečju predlagale izplačilo 30 odstotkov bilančnega ali poslovnega izida - na primer Krka, Telekom, Petrol, Pozavarovalnica Sava. Kot vlagatelj, vzajemni sklad, smo načelno zadovoljni z višanji dividend pri družbah Krka, Letrika, Pozavarovalnica Sava, nasprotno smo za zdaj malce manj zadovoljni s predlogom Telekoma, ki je lani izplačal visoko dividendo 12 evrov, trenutni predlog uprave pa znaša le 3,5 evra na delnico. Če bi podobno kot lani na predlog lastnikov skupščina izglasovala okoli 80-odstotno izplačilo bilančnega dobička, bi dividenda namesto predlaganih 3,5 evra znašala okoli 8,5 evra. V splošnem pa je 30 odstotkov izplačilo dobička pri nizko zadolženih družbah v zrelih panogah minimum želenega izplačila lastniku oziroma vlagatelju.

Sicer pa najvišje dividendne donosnosti pričakujemo za delnico Aerodroma, pri katerem je precejšnja verjetnost izplačila enkratne visoke dividende. Družba je imela namreč konec minulega leta v svojih bilancah za 45 milijonov evrov finančnih sredstev. Uprava je v komunikaciji z javnostjo pokazala pripravljenost izplačila večine teh likvidnih sredstev lastnikom, zlasti zdaj, ko ni več predvidena gradnja novega terminala. Visoko dividendno donosnost predvidevamo tudi za Zavarovalnico Triglav, saj pričakujemo, da bodo lastniki podobno kot lani izglasovali predlog, usmerjen v izplačilo dividende, ki bo presegla evro za delnico. In kot rečeno, visoko dividendo donosnost pričakujemo tudi za Telekom.

Najmanjše dividendne donose pričakujemo od Mercatorja, Gorenja in Intereurope. Gre namreč za močno zadolžene družbe, ki dividend lastniku v trenutnih razmerah ne zmorejo izplačati. Njihova prednostna naloga je zmanjšati dolg na bolj vzdržno raven ter dvigniti raven dobičkonosnosti poslovanja, šele potem bo lahko sledilo izplačilo dobička lastniku.

Žal je družb s stabilnimi in postopoma naraščajočimi dividendami na slovenski borzi izredno malo. Večina uprav namreč predlaga izplačilo dividend, vezano na poslovni dobiček tekočega leta, kar navadno pomeni precejšnje spremembe dividende iz leta v leto. Izbira delnice izključno na podlagi visoke minule dividende je v slovenskem prostoru zato slab recept za vlaganje. Predvsem opažamo močne skoke dividend ter velika razhajanja med predlogi uprav in izglasovano vrednostjo na skupščinah. Oboje je posledica izražene volje najmočnejšega lastnika slovenskih borznih družb, to je širše države. Odkupi in poznejši umiki lastnih delnic, ki so v tujini pogosto uporabljeni davčno ugodnejši ekvivalent izplačilu dividend, se v Sloveniji ne uporabljajo, morda tudi zaradi velikega vpliva države, ki ji nižji pobrani davki ne bi bili všeč.«

zorman-david5-br.1397590790.jpg.o.240px.jpg
Vlagateljem se vsekakor splača nekatere delnice kupiti tudi samo z namenom izplačila dividende, pravi David Zorman. Foto: Barbara Reya

David Zorman, KD Skladi:

»Vrednosti že objavljenih dividend so po pričakovanjih. Letošnji dividendni donosi na eni strani kažejo, da so nekatera podjetja že prebrodila krizo, da jim ostajajo presežni denarni tokovi, ki jih lahko zamenjajo za dividende. Dividendni donos naše največje družbe Krke je tako največji v njeni zgodovini. Lahko pa pričakujemo, da bo dividenda višja tudi v letu 2015. Tudi prva dividenda v zgodovini Save Re kaže na to, da se poslovni rezultati izboljšujejo.

Za Petrol letos pričakujemo 9,1 evra bruto. Za Telekom je predlog uprave izplačilo tretjine dobička, kar pomeni 2,5 evra za delnico. Lahko pa pričakujemo nasprotni predlog države, tako da bi lahko bila dividenda tudi precej višja. Za Zavarovalnico Triglav lahko glede na lanski razplet skupščine tudi letos pričakujemo nekaj podobnega, predvsem zaradi splošnih razmer v državi. Lanska bruto dividenda dva evra je lahko tako v tem letu še višja. Pri Luki Koper pričakujemo izplačilo tretjine bilančnega dobička, več glede na napovedane naložbe ni pričakovati; to pomeni 0,2 evra oziroma 1,25-odstotni dividendni donos. Lahko pa v letu 2015, glede na napovedane rezultate v letu 2014, pričakujemo precej višjo dividendo. Tudi v standardni kotaciji imamo lahko letos nekaj dividendnih zvezdnikov.

Recimo Aerodrom, kjer namerava država pred prodajo izplačati celotna presežna denarna sredstva. Delničarji lahko pričakujejo dividendo deset evrov bruto, kar pomeni 25-odstotno dividendno donosnost. V Salusu bo skupna dividenda letos znašala 20 evrov (10 evrov je bilo že izplačanih kot del dividende za leto 2013), kar prinese šest- do sedemodstotni dividendni donos. V Cinkarni Celje so kljub slabim napovedim presegli vse načrte in leto končali z dobičkom. Prav tako niso zadolženi in imajo presežna denarna sredstva na računu. So v zelo podobni zgodbi kot Aerodrom, tudi tukaj poteka privatizacija. Na podlagi teh dejstev lahko pričakujemo podobno željo države, da se pred privatizacijo presežna denarna sredstva izplačajo. To so seveda špekulacije, več bomo vedeli po končani skupščini. Ne glede na željo države pa lahko od uprave družbe pričakujemo predlog o izplačilu dividend v vrednosti od tri do pet evrov na delnico, kar pomeni 2,4- do štiriodstotni dividendni donos.

Pri Žitu je prav tako podobno. Podjetje je leto končalo z dobičkom 2,2 milijona evrov. Špekuliramo, da bo izplačana dividenda razmeroma visoka; lahko pričakujemo okoli tri evre bruto, kar je dividendni donos okoli treh odstotkov. Največje dividendne donose torej pričakujemo pri Aerodromu, 25-odstotni donos, pri Zavarovalnici Triglav, desetodstotnega, in pri Salusu, šestodstotnega. Podobno je lahko tudi pri Telekomu in Cinkarni. Nekaj podjetij pa zaradi slabih rezultatov dividend ne bo izplačalo, recimo Mercator in Gorenje. Prenizka dividenda bo tudi pri Luki Koper, ki je tako rekoč monopolno podjetje in bi moralo izplačevati visoke dividende.

Menimo, da se vlagateljem vsekakor splača nekatere delnice kupiti tudi samo z namenom izplačila dividend, še zlasti če so te donosnosti višje kot recimo za bančni depozit. Vlagatelj se lahko osredotoči predvsem na monopolna podjetja (Salus), ki lepe dividende izplačujejo že nekaj let, ali pa tista, pri katerih so pričakovanja za prihodnja leta precej bolj obetavna (Luka Koper). Prav tako so smotrni nakupi preostalih podjetij, ki izplačujejo stabilne in z leti rastoče dividende (Krka, Zavarovalnica Triglav, Petrol, Telekom Slovenije, Cinkarna...).

Kakšno zelo močno vzporednico s tujino je pri domačih dividendah težko potegniti, ker je na slovenski borzi veliko premalo podjetij za splošno primerjavo. Lahko primerjamo posamezna podjetja z njimi primerljivimi. Krka ima recimo glede na svojo konkurenco nadpovprečno dividendo, lahko pa bi imela še višjo. Gorenje na drugi strani žal precej zaostaja, vendar so napovedi boljše. Petrol je nekje v povprečju panoge, Salus nekoliko nadpovprečen. Telekom je z zadnjimi višjimi dividendami postal bolj primerljiv, Zavarovalnica Triglav je nekoliko nadpovprečna.

Sklenemo lahko, da slovenska borza v tem in prihodnjem letu ponuja nekaj izredno lepih nakupnih priložnosti, predvsem zaradi dejstva, da toliko zaostajamo za tujino. Če samo pogledamo delniške grafe S & P, Španije in recimo Grčije, vidimo, da so Američani izredno visoko, prebudili so se Španci, prav tako tudi Grki. Vidimo, da se prebuja tudi Slovenija, zadnja izmed naštetih in skoraj zadnja med vsemi trgi, ki sodijo v naš investicijski krog. Če pa verjamemo še v slovensko privatizacijo, potem ima slovenski trg lahko kar lepo prihodnost.«

Sašo Stanovnik, Alta Invest:

stanovnik-saso1-be.1397590787.jpg.o.600px.jpg
Kaže, da bo dividendna donosnost naših delnic v povprečju privlačna, nadpovprečna oziroma okoli 4,5-odstotna, meni Sašo Stanovnik. Foto: Aleš Beno

»Predloga o dividendah Krke in Save Re ustrezata našim pričakovanjem. Na drugi strani je Petrolov predlog nekoliko nižje od naših pričakovanj. Še vedno kaže, da bo dividendna donosnost naših delnic v povprečju privlačna, nadpovprečna oziroma okoli 4,5-odstotna. Pričakovanja za posamezne delnice prikazujemo v tabeli. Pričakovanja o dividendnih donosnostih in dividendah so oblikovana na podlagi doseženih poslovnih rezultatov, zdravja bilanc in seveda izkušenj minulih dveh let, ko so vlagatelji na skupščinah precej pritiskali za čim višje dividendno izplačilo. Najvišjo dividendno donosnost ponujajo Salus, Telekom in Zavarovalnica Triglav, a letos bi lahko v primeru izplačila izrednih dividend (zmanjšanja neto denarne pozicije) pozitivno presenetil Aerodrom. Seveda se bo tu v tem primeru nižji neto denarni poziciji praviloma navzdol prilagodila tudi cena delnice. Še vedno pa ne pričakujemo izplačila dividend pri Mercatorju, Intereuropi in Gorenju.

letosnjepricakovanedividende-1397590995-jpg-o-600px.1397591018.jpg

Dolgoročno je dividenda najbolj stabilni vir donosa za vlagatelje, kar so vlagatelji v dobrih časih pogosto preveč zanemarjali oziroma se je preveč pozornosti namenjalo le pričakovanim rastem cen delnic. To se je zdaj spremenilo, tudi sami smo pred časom začeli tržiti košarico dividendnih delnic. Seveda pa je odvisno od tipa vlagateljev: nekateri iščejo manjše, a bolj stabilne donose, kot so dividende delnic, drugi pa bolj tvegane delnice, ki pa seveda lahko prinašajo tudi višje donose, predvsem zaradi rasti cen delnic. Pri tem pa strategija kupovanja delnic le na podlagi dividend pomeni, da se iščejo podjetja oziroma delnice s takšnimi kazalniki poslovanja in bilancami stanja, ki zagotavljajo tudi vzdržnost dividendnih izplačil. Skratka, ločiti je treba med delnicami z začasno enkratno visoko dividendno donosnostjo in tistimi z vzdržno dolgoročno dobro dividendno donosnostjo. Le zadnje je res smiselno kupovati predvsem zaradi dividende donosnosti.

Z vidika relativne primerjave po dividendni donosnosti delniških indeksov je slovenski delniški indeks med bolj privlačnimi oziroma ima nadpovprečno dividendno donosnost. Delno lahko to pripišem dejstvu, da so posamezne delnice po našem mnenju podcenjene, delno pa, da so tako država kot posamezni vlagatelji v zadnjih letih precej bolj pritiskali na dividendna izplačila, saj so potrebovali denarni tok.«

Razkritje:

Sašo Stanovnik je imetnik delnic Krke, Petrola in Gorenja. Družba Alta Invest in s to povezane osebe so lahko lastnice omenjenih vrednostnih papirjev.

David Zorman ni lastnik omenjenih delnic. Skladi, ki jih upravlja, so lastniki nekaterih omenjenih delnic, prav tako nekateri preostali skladi KD. Sama družba KD Skladi ni neposredna lastnica omenjenih delnic.

Blaž Hribar je lastnik enot podsklada NLB Skladi - Slovenija delniški, ki je lastnik likvidnih slovenskih delnic. NLB Skladi, upravljanje premoženja, nima v lasti delnic omenjenih v prispevku oziroma katerekoli delnice družbe s sedežem v Sloveniji. NLB Skladi, upravljanje premoženja, upravlja premoženje vlagateljev v 18 podskladih z različno naložbeno politiko in individualno upravljanih portfeljih in nekateri od teh sredstva nalagajo tudi v delnice slovenskih izdajateljev.

 1

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...