Kako naj privarčujem za nov telefon, avtomobil, stanovanje
Kako naj privarčujem za nov telefon, avtomobil, stanovanje
  19.03.2014  |  07:00  1
Čas branja: 8 min
Preprosto - tako, da pametno načrtuješ. To je uspelo 13-letnemu Juretu, ki si je s svojim denarjem kupil telefon za 350 evrov; 17-letna Anja pa se je odločila, da s privarčevanimi 750 evri za fotoaparat zasleduje druge cilje; preverili smo, kako in kje varčevati.

Trinajstletni Jure je imel precej običajno željo za najstnika - imeti pametni telefon, ne kateregakoli, ampak Applovega. Njegovim staršem se je zdelo nespametno zapraviti 400 ali 500 evrov za telefon. »Tako drag telefon si kar sam kupi, ker nam se to zdi potrata denarja,« so mu rekli v upanju, da ga bo to odvrnilo od pregrešno drage želje. A zgodilo se je ravno nasprotno - sin se je odločil varčevati za telefon. »Telefon si bom z denarjem, ki ga bom zaslužil, kupil popolnoma sam,« si je Jure postavil cilj. Starša sta mu postavila ultimat - ni smel porabiti denarja, ki ga je imel privarčevanega v banki, v vsem skupaj pa sta videla tudi priložnost, da svojega najstnika naučita pomembne življenjske lekcije - kako varčevati. Poglejmo konkretno, kako se je Jure lotil projekta. Zbrati je moral 400 evrov, kolikor je stal želeni telefon. Starši so mu pomagali s predlogi, kako bi lahko prišel do tega denarja. »Doma sem opravljal različna opravila. Vsak konec tedna sem pral avto od zunaj, od znotraj sem ga posesal in očistil. Imamo dva avta. Za malega dobim pet evrov, za velikega pa sedem. Pet evrov sem dobil tudi, če sem očistil okna v hiši. To je bilo najteže, saj sem denar dobil le, če so bila brezhibno očiščena,« razlaga. Za običajna dela, kot je pomivanje posode, sesanje hiše in drugo, mu starša denarja nista dala, ker menita, da mora vsak družinski član opraviti del družinskih nalog.

vezovisek-mitja1-sb.1394891956.jpg.o.600px.jpg
Prej bomo za nekaj začeli varčevati, laže bomo dosegli postavljeni cilj, svetuje Mitja Vezovišek Foto: Sandi Baumkirher

Jure prejema tudi 20 evrov mesečne žepnine, a pravi, da se mu je pri varčevanju za telefon delo bolj obrestovalo. »V približno sedmih mesecih nisem porabil niti evra zaslužka,« ponosno razlaga. Po posvetu s starši je prodal tudi kolo, ki ga je prerasel. Oglas je objavil na spletni tržnici bolha.com in ga prodal za 55 evrov, na sejmu rabljene opreme pa še stare smuči za 35 evrov.

Po sedmih mesecih »garanja« je Jure zbral toliko denarja, da si je lahko privoščil telefon. Tudi nakup je skrbno načrtoval. Prebrskal je vse spletne tržnice, obredel trgovine, pozanimal se je tudi pri prijatelj­ih od staršev, ali imajo kakšno možnost dobiti telefon po ugodnejši ceni. Njegovo poizvedovanje je obrodilo sadove. Očetov prijatelj mu je ponudil telefon, rabljen mesec dni, za 350 evrov, s čimer je prihranil 50 evrov. Dobil je tudi polletno garancijo. Verjetno nam ni treba napisati, da je Jure danes presrečen. Kateri 13-letnik pa se lahko pohvali, da si je popolnoma sam s svojim denarjem kupil iphone!

mladi-mf3-2.jpg.o.600px.jpg

Zakaj Anja ni porabila 750 evrov

Anja-Krasevec-Dervaric.1394891970.jpg.o.240px.jpg

Nekoliko drugačna je zgodba 17-letne Anje. Je strastna ljubiteljica fotografije. Zato si je že kot osnovnošolka zadala cilj, da si kupi 750 evrov vreden fotoaparat. Lotila se je varčevanja. »Bančni račun imam že od desetega leta, tudi žepnino sta mi starša nakazovala na račun in ta denar se je tam nabiral,« pravi. Kot osnovnošolka ni zapravila veliko denarja, saj ni imela stroškov za nakup kavic, oblek in hrane, tako kot jih ima zdaj kot srednješolka. Večino od 20 evrov mesečne žepnine je tako privarčevala. Denar, ki ga je dobila za rojstne dneve in druge priložnosti, pa pet ali 10 evrov, kolikor sta nemalokrat primaknila stara starša, je nesla v banko. »Družini sem povedala, da varčujem za nakup fotoaparata in prosila, da mi ne kupujejo daril, ampak raje dajo denar, saj mi bo bolj prav prišel,« razlaga. Ko je po treh letih zbrala dovolj denar za uresničitev cilja, pa si je premislila. »Ko sem toliko časa zbirala denar in ga varčevala, gledala različne fotoaparate, cene, akcije..., se mi ni zdelo več vredno vsega zapraviti. V tem času sem tudi malo bolj 'odrasla' in pomembnejše so postale druge stvari, recimo študij v tujini, potovanja, izpit za avto, ne nazadnje tudi stanovanje,« pojasnjuje.

Varčevanje

Varčevanje je temelj za doseganje finančnih ciljev. Varčujemo zato, da si bomo lahko pozneje nekaj privoščili. Prej bomo za nekaj začeli varčevati, laže bomo dosegli postavljeni cilj. Še prej je priporočljivo ustvariti varnostno rezervo, nekakšen rešilni jopič za nujne primere, svetuje osebni finančni svetovalec Mitja Vezovišek, sicer avtor tretjega poglavja priročnika finančnega opismenjevanja mladih za učitelje.

Kako se torej sploh lotiti varčevanja? Kje, kako in koliko varčevati, je odvisno od ciljev, ročnosti, količine denarja, ki ga imamo na voljo, pa tudi od tega, koliko smo nagnjeni k tveganju. Odločilno je, da pravilno postavimo cilje. To pomeni, da natančno opredelimo dobrine in potrebe, ki jih želimo pridobiti ali zadovoljiti, višino zneska, ki ga potrebujemo za ta cilj, in časovno obdobje, v katerem želimo to doseči. Sliši se preprosto, a v praksi se velikokrat zgodi, da so cilji napačno opredeljeni, opozarja Vezovišek. Posledično posameznik tvega več ali manj, kot bi lahko. Pogosto se tudi dogaja, da so cilji postavljeni pravilno, a posameznik ne najde ustrezne povezave med cilji na eni in prednostmi oziroma slabostmi posameznih produktov na drugi strani, še dodaja.

Vrste finančnih ciljev

Poznamo več vrst finančnih ciljev. Najbolj osnovna je delitev glede na časovni rok oziroma ročnost, v katerem jih želimo doseči. Kratkoročni cilji so tisti, ki jih lahko uresničimo v manj kot letu dni, srednjeročni med letom in petimi leti, dolgoročni pa so uresničljivi v petih letih ali več, pravi Vezovišek. Teorija je preprosta, zaplete pa se, ko je treba izbrati primerne produkte za varčevanje za posamezne cilje glede na ročnost. Bodimo praktični in poglejmo konkretno.

mladi-mf3-3.jpg.o.600px.1394897015.jpg

1. Varčevanje za nov telefon - kratkoročni cilj

Če varčujemo kratkoročno, moramo izbrati manj tvegane produkte in s tem tudi manj donosne. Z njimi praviloma ohranjamo realno vrednost denarja, kar pomeni, da denar zaradi inflacije ne izgublja vrednosti. Veliko ljudi pri kratkoročnih ciljih naredi napako in si misli, da bodo hitreje prišli do cilja, če bodo tvegali več. A pri osebnih financah ta logika ne deluje. Večje tveganje res prinaša višje donosnosti, a gre lahko tudi v nasprotno smer - torej več izgube. »Izbire bolj donosnih produktov si pri kratkoročnih ciljih ne moremo privoščiti, saj je tveganje delne izgube glavnice preveliko,« pojasnjuje Vezovišek. Najmanj donosno in najbolj varno je bančno varčevanje, vzajemni skladi denarnega trga, državni vrednostni papirji, torej obveznice, zakladne menice. Tudi osebni finančni svetovalec Blaž Kandrič predlaga, da se pri kratkoročnih ciljih ne splača prevzeti večjega tveganja. Še najbolj primerno se mu zdi mesečno varčevanje na navadnem bančnem računu. Alternativa je tudi vzajemni sklad denarnega trga, ki ima nekoliko višjo donosnost od bančnega varčevanja, a v tako kratkem času, kot je pol leta ali leto dni, ni večjih razlik med obema.

2. Avtomobil pri 18 letih

Že zdaj večina staršev ve, da bodo njihovi 18-letniki izrazili željo po lastnem jeklenem konjičku ali vsaj opravljanju vozniškega izpita. Ker to pomeni precejšen izdatek, je treba čim prej zavihati rokave. Cilj opredelimo kot srednjeročni, kar pomeni, da si zanj vzamemo vsaj od tri do pet let. In kje lahko varčujemo? Prek bančnih depozitov ali produktov z naložbenimi komponentami, kot so obveznice, nakup plemenitih kovin, svetuje Vezovišek.

Poglejmo še primer. Splošna ocena avtomobilskih poznavalcev je, da naj bi za prvi, rabljen avtomobil namenili od pet do deset tisočakov. Da bi pri 18 letih vozili lasten avtomobil takšne vrednosti, je treba začeti razmišljati že zelo zgodaj. Da bi recimo privarčevali pet tisočakov v petih letih (to pomeni, da bi morali začeti varčevati že pri 13 letih), bi ob upoštevanju nekoliko večjega tveganja in s tem tudi štiriodstotne obrestne mere morali vsak mesec dati na stran 75 evrov. Če starši poklonijo četrtino zneska (torej 1.250 evrov), pa 56 evrov na mesec. To je verjetno še vedno precej velik zalogaj za šolajočega se, zato ima ta še nekaj možnosti. Prvič, da podaljša ročnost varčevanja, drugič, da zmanjša ciljni znesek, tretjič, da se poveča udeležba staršev in drugih družinskih članov pri uresničevanju tega cilja, in četrtič, da si poišče delo - ob koncu tedna, med počitnicami.

3. Lastno stanovanje pri 26 letih

Čeprav marsikdo misli, da mladi o nakupu strehe nad glavno ne razmišljajo, pa to ne drži. Recimo 17-letna Anja se že zdaj poigrava s to mislijo. Realno pa je nakup stanovanja pri 26 letih skorajda misija nemogoče, razen seveda, če imate izjemno bogate starše ali zadenete na loteriji. Vseeno pa to ni izgovor, da ne bi varčevali. Gre za dolgoročni cilj, praviloma oddaljen več kot pet let. Zato lahko tudi izbiramo bolj tvegane produkte, ki so navadno bolj donosni. A tudi pri tem je treba biti pameten. Vsega ne smemo staviti na enega konja. Pomembna je razpršitev. Najbolj smotrno je varčevanje v vzajemnih skladih, najbolj tvegani so delniški. Vlagamo lahko v globalne sklade in tako zajamemo ves svet, regijske, kot so recimo BRIK (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska), Balkan, Evropa..., ali panožne, recimo v farmacijo, energijo ... Med bolj tvegane naložbe sodijo tudi podjetniške obveznice. Drznejši vlagatelji se odločajo tudi za visoko tvegane indeksne sklade (hedge skladi) ali izvedene finančne instrumente, omenja Vezovišek. Kupovanje delnic ali indeksnih skladov pri teh zneskih ne upraviči trgovalnih stroškov, še dodaja Kandrič.

mladi-mf3-4.jpg.o.600px.jpg

Poglejmo še izračun. Danes si le redkokdo lahko privošči nakup stanovanja z denarjem, še najmanj pa 30-letniki, komentira Blaž Kandrič. A vseeno to ne pomeni, da nam ni treba varčevati. Večji del kupnine bo treba financirati s posojilom. Banke navadno zahtevajo lastno udeležbo, kar pomeni, da moramo banki dati nekaj denarja, da nam ta odobri posojilo. Recimo, da bi si postavili cilj 40 tisoč evrov. To pomeni, da bi morali, ob upoštevanju petodstotne donosnosti, vsak mesec v 13 letih dati na stran 183 evrov. To pa tudi pomeni, da bi morali začeti varčevati pri 13 letih, kar je malo verjetno. Če ciljni znesek zmanjšamo za polovico, bi mesečno morali dati na stran 92 evrov. Če bi začeli varčevati pri 19 letih, bi v sedmih letih (torej do 26. leta) 20 tisočakov privarčevali le, če bi vsak mesec na stran dajali 200 evrov. Pri varčevanju za stanovanje je vsekakor dobrodošla pomoč staršev, starih staršev.

Zgornji primeri so precej skrajni. Ni treba imeti pametnega telefona že pri 13, avtomobila pri 18 ali celo stanovanja do 25. leta starosti, bolj pomembno je zavedati se, da sta za uresničitev določenih ciljev potrebna čas in pametno razpolaganje z denarjem. Zato vsak evro, ki vam ostane, dajte na stran. Če je to evro na dan, se jih na koncu leta nabere 365. To pa ni več tako malo denarja.

Vaje za starše in otroke iz priročnika za učitelje (avtor Mitja Vezovišek)

1. Vprašajte otroke, kakšni so njihovi cilji - kupiti telefon, opraviti izpit za avto, kupiti avto ...

2. Spodbudite jih, da si izberejo enega izmed teh ciljev in ga zapišejo - kaj želijo, koliko to stane -, ter določijo časovni rok, v katerem želijo posamezen cilj doseči.

3. Nato pomagajte otroku določiti mesečni budžet, torej znesek, ki ga lahko od svoje žepnine, štipendije, drugih prihodkov nameni za uresničitev tega cilja.

4. Sledi matematika - z obrestnoobrestnim izračunom postavite realni časovni okvir za uresničitev cilja. Pri izračunih si pomagajte s spletnimi kalkulatorji; enega bolj preprostih najdete na portalu Zveze potrošnikov Slovenije ( [www.zps.si] ).

5. Zabavajte se z izračuni. Prek upoštevanja povprečne donosnosti boste ugotavljali, kako hitro boste lahko uresničili svoj cilj. Če je kratkoročen, je realna donosnost varčevanja nič odstotkov, pri srednjeročnem cilju dva, pri dolgoročnem pet odstotkov. Govorimo o realni donosnosti, kar pomeni, da boste zaradi inflacije ali rasti cen življenjskih potrebščin, ki znaša okoli odstotka ali dva, v prihodnosti potrebovali več denarja, kot bi ga danes.

Anketa

Zala, 16, Kranj: »Štipendijo, ki jo mesečno prejemam, varčujem na svojem bančnem računu. Nimam posebnega cilja, varčujem kar tako, za "hude čase".«

zala-finance.1394891961.jpg.o.600px.jpg

Filip, 19, Tržič: »Varčujem z depozitom za leto dni, ki ga že nekaj let zapored podaljšujem. Za krajši čas, recimo tri mesece, vežem denar le, ko slišim, da gre banki slabše. Varčujem zato, da bom imel več denarja, ki ga bom nekega dne lahko porabil za karkoli pač že.«

filip-finance.1394891959.jpg.o.600px.jpg

Nina, 18, Vrhnika: »Ne varčujem v smislu, da bi vsak mesec na stran dala del štipendije, ki jo dobivam, vseeno pa ne zapravljam na veliko. Večino denarja porabim za stvari, ki si jih želim, a niso nujno potrebne; zato zanje ne prosim staršev, da bi mi jih financirali. Prihodnje leto najbrž ne bom več upravičena do štipendije, zato bom verjetno bolj premislila, kako bom zapravila denar, ki ga bom dobila, če bom recimo delala med počitnicami.«

nina-finance.1394891957.jpg.o.600px.jpg

Anže, 19, Radomlje: »Žepnino, ki jo dobivam od staršev, in štipendijo nalagam v depozit za leto dni. Ukvarjam se tudi s športnimi stavami, ki mi prinesejo postranski zaslužek.«

anze-finance.1394891960.jpg.o.600px.jpg

Jernej, 19, Tolmin: »Ne varčujem. Vso štipendijo največkrat porabim sproti.«

jernej-finance.1394891958.jpg.o.600px.jpg

Ana, 18, Ljubljana: »Nimam posebnih varčevalnih navad. Ves denar naložim na bančni račun, in ker malo zapravljam, se denar počasi kopiči. Posebnih ciljev nimam, privarčevani denar pa porabim za sprotne želje, da mi za sredstva ni treba prositi staršev.«

ana-finance.1394891962.jpg.o.600px.jpg

Anketo pripravil Žan Zupan.

 1

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...