Kam s pet tisoč evri?
Kam s pet tisoč evri?
  19.03.2014  |  07:00  1
Čas branja: 5 min
Janko in Metka bi rada vložila pet tisočakov v vzajemne sklade, pa ne vesta, kako sestaviti portfelj; kaj svetujejo borzni poznavalci?

Janko, ki je star 55 let, in 35-letna Metka bi pet tisoč evrov razpršila med več različnih skladov za dobo od treh do pet let, pri čemer pravita, da sta povprečno nagnjena k tveganju. Ker nista povsem prepričana, kako bi to storila, smo za nasvet vprašali letošnjega naj upravljavca skladov Primoža Cenclja in analitika Jana Koradina.

jankoinmetka.1394879998.JPG.o.600px.1394880023.jpg

35-letna Metka

Vlagatelji v tridesetih si lahko privoščijo nekoliko večje nihanje in s tem tudi bolj tvegane naložbe, meni Jan Koradin, analitik in eden izmed ocenjevalcev vzajemnih skladov pri nas. Kot osnovno naložbo vsakega portfelja priporoča mešani in obvezniški globalni sklad, 35-letniku pa še globalne delniške sklade, sklade, ki vlagajo v tehnološke delnice, ter sklad, ki večino sredstev vlaga v slovenske delnice, mogoče tudi kombinacijo z evropskimi delnicami. Pričakovana donosnost portfelja, ki ga predlaga Janku, je od pet do deset odstotkov na leto, ocenjuje Koradin.

Primož Cencelj iz KD Skladov mlajšemu varčevalcu predlaga, da pet tisoč evrov razprši med šest različnih delniških vzajemnih skladov. Največji delež naj zajemata sklada, ki vlagata na Balkan in v Evropo, preostalo pa naj nameni v sklade, ki vlagajo v trge v razvoju, tudi v Indijo in na Kitajsko, ter panožno v tehnologijo in sklade splošne porabe ter zdravstva. Cencelj ne omenja pričakovane donosnosti sklada tako kot Koradin, ampak največjo možno izgubo. Ta bi v primeru predlaganega portfelja lahko bila v povprečju 35 odstotkov na leto. Ob tem Cencelj pojasni, da je največja potencialna izguba (conditiona maximum drawndown, angl.) pričakovana z določeno stopnjo verjetnosti ter merjena kot razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo opredeljenega portfelja v letu dni.

Starejšemu varčevalcu predlagam, da polovico portfelja sestavlja vzajemni sklad denarnega trga ali depozit v banki, polovico pa naložbe v sklade, ki vlagajo v evropske korporativne obveznice in v globalne mešane sklade, svetuje Jan Koradin.

55-letni Janko

Starejši varčevalec se približuje upokojitvi, zato je temu primerno treba sestaviti tudi portfelj. Koradin priporoča zelo konservativno naložbeno politiko. Ta je sestavljena iz vzajemnih skladov s potencialno manjšimi donosi, saj je varnost premoženja pred upokojitvijo najpomembnejša. Valuta vzajemnih skladov naj bo čim bolj usmerjena v evro, saj se bo tako varčevalec izognil valutnemu tveganju, pravi. Predlaga, da polovico portfelja sestavlja vzajemni sklad denarnega trga ali depozit v banki, polovico pa naložbe v sklade, ki vlagajo v evropske korporativne obveznice in v globalne mešane sklade. Pričakovana donosnost takšnega portfelja je med odstotkom in tremi na leto, še ocenjuje.

Cencelj starejšemu varčevalcu predlaga portfelj, v katerem naj bo 80 odstotkov skladov, ki vlagajo v evropske obveznice, razlika pa naj bo v skladih, ki vlagajo v trge v razvoju in evropske delnice. Pri tem je izračunal, da je največja možna izguba takšnega portfelja 13 odstotkov na leto.

Spoznajte svojo naložbeno osebnost

Preden se Janko in Metka odločita za vlaganje v sklade, je smiselno, da preverita, kakšna je njuna naložbena osebnost. To najlaže storita tako, da rešita vprašalnik za določanje profila varčevalca. Uradno različico je pripravila agencija za trg vrednostnih papirjev, nekoliko prilagojen vprašalnik pa smo pripravili tudi na reviji Moje finance. Objavljen je na mojefinance.finance.si/skladi. Ko vprašalnik rešite, ne dobite le sestave portfelja glede na vašo nagnjenost k tveganju (denar, manj tvegani vzajemni skladi, srednje in bolj tvegani skladi), ampak tudi konkretne predloge vzajemnih skladov, ocenjenih z najmanj tremi, štirimi in petimi zvezdicami. Prav prejšnji mesec je 219 vzajemnih skladov dobilo nove zvezdice v tri- in petletnem obdobju.

Naš vprašalnik je v minulih dveh tednih rešilo 1.273 bralcev Financ. Iz prejetih odgovorov ugotavljamo, da so ti bralci v povprečju manj nagnjeni k tveganju. Povprečje vseh odgovor namreč predlaga portfelj, ki naj bi ga sestavljale večinoma varne naložbe - 60 odstotkov sredstev v denarju in manj tveganih naložbah, kot so skladi denarnega trga ali nekateri obvezniški skladi, petino sredstev v najbolj tveganih naložbah (delniški skladi, zlasti nišni in panožni), preostalo pa v srednje tveganih (mešani skladi, tudi nekateri obvezniški, zlasti tisti, ki vlagajo v podjetniške obveznice).

Največji delež portfelja mlajšega varčevalca naj zajemata sklada, ki vlagata na Balkan in v Evropo, predlaga Primož Cencelj.

V praksi je drugače

Če nekoliko posplošimo naše ugotovitve, lahko rečemo, da so Slovenci v povprečju bolj konservativni, ko gre za sprejemanje tveganj pri vlaganju. V praksi pa se velikokrat izkaže, da ravnajo ravno nasprotno - odločajo se za bolj tvegane naložbe, pri čemer številne žene predvsem pohlep, na žalost pa tudi slabo poznavanje zakonitosti kapitalskih trgov. To nekako potrjujejo tudi odgovori naših bralcev, ki smo jih vprašali, kakšne so njihove izkušnje z vlaganjem v vzajemne sklade. Prejeli smo jih blizu 30. Večina razlaga, da so denar vložili v en sklad ali največ dva, predvsem delniške, ali pa so vlagali v konkretne delnice, predvsem slovenskih »blue chipov«.

Večina benti, da je v zadnjih letih izgubila precej prihrankov. »Izkušnje niso najboljše. Poleti 2007 nisem imel dovolj poguma, da bi unovčil naložbe v KD Galileu in KD Rastku, čeprav je vse že kazalo na dolgoročni upad. Vseeno sem vztrajal, v glavnem iz pohlepa, in izgubil polovico. Prodal sem leta 2009,« je zapisal anketiranec pod imenom Komar. »V letu 2007 smo kupili točke sklada Ilirika Azija in Ilirika Modra kombinacija. Za nakup smo se odločili v najbolj neprimernem trenutku. Azija je pridobila nekaj vrednosti, z Modro kombinacijo smo izgubili več kot polovico denarja. Tudi z nakupom delnic Krke in NKBM smo se v družini dobro opekli. Denar smo vložili dolgoročno, in ne kot špekulacijo, a očitno je bila prav to naša velika napaka. Vse skupaj nas je dobro izučilo, bili smo preveč 'požrešni',« razlaga Sabina.

V letu dni 100-odstotni zaslužek

Izkušnje z vlaganjem v vzajemne sklade očitno niso za vse tako slabe. Matej precej analitično opiše svojo zgodbo: »V Infond Beta sem vstopil konec leta 2006, ko je imel zmerno, a skoraj linearno rast. Do konca leta 2007 je naložba rasla v skladu z mojimi pričakovanji, nato je leta 2008 sledila katastrofa. Nisem izstopil, nekje od začetka leta 2013 pa sem spet v plusu in naložba znova raste po mojih pričakovanjih. Povsem špekulativno sem vstopil v Infond Bric na vrhuncu krize novembra 2008 in izstopil aprila 2010. To je bila ena izmed mojih najboljših izkušenj z vzajemnimi skladi. V dobrem letu sem imel skoraj 100-odstoten donos. Rad bi ponovil zgodbo, zato sem spet vstopil lani novembra, a za zdaj izgubljam.«

Tudi bralec Marko pravi, da poslovanje vzajemnih skladov spremlja že od leta 2004. Meni, da je to zanimiva naložba, sploh na daljše obdobje, saj morebitna donosnost pokrije upravljavske provizije. Zanimajo ga skladi z velikim naložbenim tveganjem, saj ima še 30 let do upokojitve. »V tem obdobju bom gotovo doživel še kakšne 'razprodaje' in zelo nizke vrednosti točk,« razmišlja.

Naš vprašalnik, kateri vzajemni skladi so primerni za posameznega vlagatelja, je v dveh tednih rešilo 1.273 bralcev Financ.

Zvezdice

Kar nekaj bralcev si pri izbiri vzajemnih skladov pomaga z zvezdicami, kar je bil ne nazadnje tudi cilj našega projekta ocenjevanja vzajemnih skladov. »Moje izkušnje z vlaganjem v sklade z več zvezdicami so pričakovane, zato varčujem naprej,« je jedrnata Meta. »Pri odločitvi med posameznima skladoma sem se odločal glede na zvezdice, v prihodnje jih bom še bolj upošteval,« pravi Andrej.

Zvezdice ločijo med dobro in slabo upravljanimi skladi v obdobju treh in petih let. Predlagamo, da izbirate med skladi, ki imajo od tri do pet zvezdic. Izkušnje iz tujine namreč kažejo, da ti skladi le redko zdrknejo med slabše upravljane sklade, medtem ko slabše ocenjeni skladi le redko prilezejo med bolje upravljane, seveda pa to ni nujno. Zvezdice pa lahko uporabljate tudi kot pripomoček za izogibanje slabše upravljanim skladom, torej tistim, ki imajo zvezdico ali dve.

Poleg zvezdic je smiselno upoštevati še nekaj napotkov. Pri izbiri skladov je najbolje vložiti v krovni sklad - zaradi davčnih ugodnosti ter nizkih stroškov prehoda med skladi, svetuje Cencelj. Tudi izbira ponudnika je pomembna. Varčevalec naj izbira vzajemne sklade pri ponudnikih z vzajemnimi skladi, ki imajo osnovno sestavo: globalni mešani in delniški, obvezniški vzajemni sklad in sklad denarnega trga, saj se tako pri prihodnjih spremembah alokacije portfelja izogne davčnim obremenitvam, svetuje Koradin. Ob tem ne priporoča izbire vzajemnih skladov pri več kot dveh ponudnikih.

Za vlagatelja, ki dnevno ne spremlja dogajanja na kapitalskih trgih in nima dovolj znanja o tem, je pred odločitvijo, kam z denarjem, smiselno posvetovanje z osebnim finančnim svetovalcem.

naj-upravljavec1-jm.1394879820.jpg.o.600px.jpg

Foto: Jure Makovec

Na reviji Moje finance smo že četrto leto zapored podelili nagrade najbolje upravljanim vzajemnim skladom pri nas. Ocenili smo 219 vzajemnih skladov - 117 v triletnem in 102 v petletnem obdobju. Vsem smo podelili zvezdice, ki so objavljene na [borza.finance.si] .

Največ kipcev s prireditve v Kristalni palači v Ljubljani, torej nagrade za naj sklade, je prejela družba Raiffeisen Capital Management, in to kar 10. Po tri so odnesli Alta Skladi, KD Skladi, Unicredit banka, ki pri nas trži sklade Pioneer Asset Management, ter predstavniki Banke Koper, ki pri nas trži sklade Eurizon Capital. NLB Skladi in KBM Infond so prejeli po dva kipca.

 1

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...