Starši mi dajejo 100 evrov mesečne žepnine, a mi denarja vedno zmanjka! Zakaj?
Starši mi dajejo 100 evrov mesečne žepnine, a mi denarja vedno zmanjka! Zakaj?
  12.02.2014  |  07:00
Čas branja: 7 min
Preprosto, ker ne znate upravljati denarja. A to je mogoče spremeniti že z malo truda. Ugotovili smo tudi, da polovica mladih žepnine sploh ne prejema; kaj je pravzaprav namen tega, da imajo mladi denar v svojem žepu?

»Nimam d'narja,« velikokrat tarnajo mladi, tudi tisti, ki vsak mesec dobijo žepnino. Denar večinoma porabijo za stvari, ki jih veselijo, recimo za glasbeno, športno opremo, zabave, »kofetkanje«, oblačila, drobnarije. Na koncu meseca, ko jim denarja zmanjka, pa za vse finančne tegobe največkrat okrivijo starše, ki jim seveda dajejo premalo denarja. Nekateri starši zaradi miru v hiši nato mladim primaknejo še kakšnega desetaka. A namesto stalnega »štukanja« primanjkljaja v otrokovi denarnici bi se starši morali vprašati: Kaj, če moj otrok ne zna najbolj racionalno razpolagati z denarjem, ki ga dobi, in ga zapravi za stvari, ki jih sploh ne potrebuje? In drugo vprašanje, ki si ga morajo postaviti, je: Kako to spremeniti? »Mlade je treba nauči­ti, da je denar omejena dobrina, in v kapitalizmu, v katerem hočeš nočeš živimo, je odgovorno in ciljno usmerjeno upravljanje denarja ne le vrednota, temveč nuja,« odgovarja Mitja Vezovišek, osebni finančni svetovalec in avtor drugega poglavja priročnika za učitelje krožka Mladi in denar. Da je denar omejena dobrina, mladi hitro spoznajo, a zdi se, da jim starši velikokrat »pozabijo« razložiti, kako sploh delati z njim.

id-vezovisek-mitja6-be.20140208175312.jpg.o.600px.jpg
Največje rezerve za manjšanje izdatkov in mesečne prihranke so v stvareh, ki jih uporabljamo le občasno in nam ne prinašajo večjega zadovoljstva, pravi Mitja Vezovišek, eden izmed avtorjev priročnika za učitelje krožka Mladi in denar. Foto: Aleš Beno

Žepnina - da ali ne?

Preden pogledamo, kako lahko mladi upravljajo svojo žepnino, pokomentirajmo izsledke ankete med tisoč bralci, ki so odgovorili na vprašanje: Koliko znaša mesečna žepnina vašega otroka. Ugotovitve razkrivajo, da skoraj polovica otrok nima žepnine. Zakaj? »Ne gre toliko za tradicijo kot morda za finančno stisko v družini. Večina staršev mora zelo načrtno in premišljeno ravnati z denarjem, zato o žepnini ne razmišljajo,« meni Ljubica Marjanovič Umek, profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti, sicer tudi razvojna psihologinja. Izsledki ankete je ne presenečajo, se pa sprašuje o starosti otrok anketirancev. »Čeprav časi niso rožnati, je treba otroke vseeno že zelo zgodaj naučiti razpolagati z denarjem in jim dodeliti to odgovornost,« meni Tanja Skaza, ki se je skupaj z možem uvrstila na 100. mesto lestvice najbogatejših Slovencev. »Otroci so v današnjem času precej bolj dojemljivi kot mi. Treba jim je zaupati in dati odgovornost za njihova dejanja. Mi smo za to, da jim stojimo ob strani in vodimo po pravi poti,« dodaja.

Vseeno nekateri starši menijo, da njihovi mladostniki z žepnino ne bodo ustrezno ravnali - torej jim ne zaupajo. »To je pogosteje pri tistih mladih, ki niso imeli možnosti, da bi se kot otroci naučili ravnati z denarjem,« razmišlja Marjanovič Umkova. Žepnina in ravnanje z denarjem sta kamenčka v mozaiku razvijanja samostojnosti in odgovornosti otrok, poudarja profesorica.

Kdaj?

Starši naj sami presodijo, kdaj je njihov otrok zrel za morebitno žepnino; praviloma je to po 10. letu starosti, ocenjuje Marjanovič Umkova. Njena hčerka je recimo dobila žepnino, ko je bila v četrtem ali petem razredu. »Imela je razmeroma nizko žepnino, ki jo je porabila predvsem za malico ali drobne priboljške,« pojasnjuje. S profesorico se strinja tudi slaba polovica naših anketirancev, ki so odgovorili, da so prvo žepnino dali otroku pri 10 letih, 23 odstotkov pa šele pri 15. Kar slaba tretjina pa je prvi denar otrokom dala že pri petih letih. Tako je storila tudi Tanja Skaza. Ima dva sinova - stara devet in pet let. »Starejši sin je prvo žepnino dobil pri petih letih; mesečno po 15 evrov in moram priznati, da sva se z možem pravilno odločila. Mlajši je žepnino začel dobivati že pred petim letom in je prav tako seznanjen, koliko stane kakšna igrača in ali se jo splača kupiti ali ne,« razlaga.

Če se starši skupaj z otrokom dogovorijo za žepnino, se morajo z njim tudi pogovoriti, kaj to sploh je, za kaj naj bi se uporabljala in ali je poleg žepnine upravičen še do dodatnih finančnih sredstev, našteva Marjanovič Umkova. Ta dogovor potem morajo spoštovati tako otroci kot starši, opozarja.

Koliko na mesec?

Starši velikokrat ne vedo, koliko denarja vsak mesec dati otrokom. Skoraj 20 odstotkov od tisoč anketirancev pravi, da mesečno za žepnino svojih otrok nameni 100 evrov in več, 10 odstotkov daje 50 evrov žepnine, četrtina pa manj kot 50 evrov. »Prave višine žepnine ni, saj je ta odvisna od tega, kaj naj bi vse otrok z njo hipotetično 'kril',« razlaga Umkova. Navadno je žepnina za starejše otroke višja kot za mlajše, saj se paleta njihovih dnevnih navad spremeni, enako tudi mreža socialnih stikov. Recimo, 12-letni osnovnošolki Urška in Maša prejemata žepnino. Urška dobi 20 evrov, ki jih porabi za nakup revij, kinovstopnic, daril za prijatelje, zadnje čase pa del nameni tudi za varčevanje, saj si želi kupiti nov telefon. Maša dobi mesečno pet evrov od babice, največkrat jih porabi za nakup sladkarij ali pa jih posodi sestri. Najstniki imajo drugačne potrebe. Za kaj porabijo denar, si lahko preberete v anketi, na katero je odgovarjalo 10 dijakov. Večinoma omenjajo kavice, petkove zabave, nakup oblačil, telefonov in podobno.

Višina žepnine je tudi odvisna od tega, ali je ta tedenska ali mesečna. In koliko naj bi približno znašala? »Če bo žepnina mladostnika namenjena vsakodnevnim drobnim izdatkom, kot so kava, sok, malica, vstopnice za kino, potem bo zadostovalo že od 20 do 30 evrov na mesec,« ocenjuje Umkova. Tistim, ki z mesečno žepnino ne preživijo, pa svetuje, da se s starši pogovorijo o tem, za kaj vse naj bi jo uporabljali. Potem bi morali znati tudi izračunati smiselno višino.

Za kazen ta mesec ne dobiš žepnine!

Čeprav naj bi se straši in otroci dogovorili o uporabi žepnine, to ne pomeni nenehnega nadziranja porabe, opozarja Umkova. Namen žepnin je, da se otrok ali mladostnik navadi na samostojno ravnanje z denarjem. »Če mu zmanjka, mu pač zmanjka. Če del žepnine prihrani, ker si je postavil finančno 'zahtevnejši' cilj in se zato odpoveduje in zmanjšuje dnevno porabo denarja, potem je to njegova odločitev,« pravi. A pozor, veliko staršev žepnino uporablja kot orodje kaznovanja ali nagrajevanja. Pa je to prav? »Ne, to je napačno sporočilo in tako otrok oziroma mladostnik ne bo razvil samostojnega in odgovornega ravnanja z denarjem,« opozarja profesorica.

marjanovic-umek-ljubica1-us.1391877999.jpg.o.600px.jpg
Starši naj sami presodijo, kdaj je njihov otrok zrel za morebitno žepnino, praviloma je to po 10. letu starosti, meni Ljubica Marjanovič Umek, profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti, sicer tudi razvojna psihologinja. Foto: Urban Štebljaj

Starši mi ne morejo dati žepnine

Nekateri starši si preprosto ne morejo privoščiti, da bi otroku dali žepnino. Večina teh mladostnikov in tudi otrok razume, zakaj nimajo žepnine, opaža profesorica. Želi pa si, da bi tudi več vrstnikov razumelo, da denar ni tisti, ki otroka ali mladostnika postavlja v središče pozornosti ali na rob socialnega dogajanja. A tudi iz takšnih stvari se otrok lahko kaj nauči. Omenimo 17-letnega Domna Kovača, ki pravi, da žepnine nima, predvsem zato, ker je pri hiši veliko otrok. To ga ne ovira. Sam si plačuje položnice za telefon in sam si bo celo plačal izpit avto. Kako? »Prihodke si ustvarjam z glasbo. Ob koncih tedna nastopam z glasbeno skupino in tako nekaj zaslužim. Med počitnicami pa delam tudi prek študentskega servisa,« pojasnjuje in zdi se, da se ob tem ne pritožuje.

Dnevnik stroškov

Naloga staršev ni le to, da financirajo potrebe otrok, ampak da jih naučijo ravnati z denarjem. Veliko jih pri tem odpove, saj niti sami ne vedo, kako se tega lotiti. Prvi korak za uspešno upravljanje denarja je oblikovanje lastnega finančnega proračuna oziroma budžeta, kar pomeni redno beleženje vseh prihodkov in izdatkov, svetuje Mitja Vezovišek. To pomeni, da moramo predvideti, koliko prihodkov lahko pričakujemo, zato da lahko čez mesec razporedimo izdatke. Čeprav nekateri prisegajo na staromodno pisanje v knjižice, Excelove tabele ali si pomagajo z zbiranjem računov, pa to danes precej olajšajo spletne in mobilne aplikacije za osebne finance. Teh je veliko, za slovenske uporabnike sta najbolj zanimivi Toshl.com in Mojbudget.com. »Izberite si aplikacijo, ki najbolj ustreza vašim željam in potrebam. Najbolje je izbrati takšno, ki čim več dela opravi namesto vas. To pomeni, da je zelo preprosto oblikovati budžet, kategorije prihodkov in izdatkov pa so vsaj delno prednastavljene,« svetuje Vezovišek. Vsekakor je pri tem treba upoštevati prvo pravilo osebnih financ - izdatki ne smejo biti večji od prihodkov, še opozarja.

Če ob koncu meseca niste zadovoljni s svojo finančno sliko, se vprašajte, katerim izdatkom bi se najlažje odrekli, pa zaradi tega ne bi nič slabše živeli. Tu Vezovišek omenja pravilo 20: 80 - 20 odstotkov stvari uporabljamo 80 odstotkov časa in nasprotno. To pomeni, da so največje rezerve za manjšanje izdatkov in mesečne prihranke prav v stvareh, ki jih uporabljamo le občasno in nam ne prinašajo večjega zadovoljstva, pojasnjuje osebni finančni svetovalec. »Sprotno beleženje izdatkov našo podzavest spodbudi, da se nenehno sprašujemo o zadovoljstvu. Izdatki se bodo krčili pri stvareh, pri katerih ne bomo občutili zadovoljstva,« še opomni.

Ne le otroci, tudi starši bi morali voditi evidenco prihodkov in izdatkov. Največja napaka pri upravljanju denarja je, da te nimamo. Tako ne vemo, kam gre denar, zato tudi ne vemo, kje lahko režemo, da bi ustvarili prihranke, opozarja Vezovišek. Če evidence še ne vodite, naj to postane vaš družinski projekt. Vsak član naj zase vodi evidenco, čez mesec dni pa na družinskem sestanku preverite, kje, za kaj je bil denar porabljen. Redno zapisovanje izdatkov bo za nekatere precej zahtevna naloga, a z malo vztrajnosti vam bo v tednu ali dveh prišlo v navado.

Vaje za starše in otroke iz priročnika za učitelje (avtor Mitja Vezovišek):

Vprašajte otroka, za kaj porabi denar, ki ga dobi. Seznanite ga z glavnim pravilom osebnih financ - porabi manj, kot zaslužiš. Skupaj z otrokom preračunajte, koliko bi morala znašati njegova žepnina, da bi pokril vse svoje potrebe. Otrok naj vsaj mesec dni vodi evidenco prihodkov in izdatkov. Zadnjih bo več, zato naj si skrbno zapisuje vse stroške, ki jih ima v tem mesecu. Vprašajte otroka, ali bi bil zmožen svojo porabo zmanjšati za 10 odstotkov. Pojasnite, kako bi to sami storili. Oblikovati bi namreč moral varnostno rezervo za nepričakovane dogodke.

princic-anze-xx.1391878007.jpg.o.240px.jpg

Anže Prinčič, 18 let: »Dobim 25 evrov žepnine na mesec. Da jo dobim, moram enkrat na teden posesati hišo, počistiti avto, ko je treba, in včasih skuhati kosilo. Plačujem si telefon, odkar imam izpit za avto, tudi gorivo, kar ostane, gre v banko. Prihranke porabljam za petkova druženja, izlete, potovanja."

Ana Bosnar, 17 let: »Žepnine nimam, ker imam približno 100 evrov mesečne štipendije. Če mi kdaj zmanjka denarja, mi ga dajo starši. Denar porabim za treninge, kavice in kakšno obleko ali par čevljev."

bosnar-ana-xx.1391878005.jpg.o.600px.jpg

Katarina Prislan, 18 let: »Žepnine nimam, imam pa nizko štipendijo in prihranke od počitniškega dela. Porabim jih za likovni material (spreji, barve, platna), obleke, hrano, šolo..."

prislan-katarina-xx.1391878006.jpg.o.600px.jpg

novak-eva-xx.1391878007.jpg.o.240px.jpg

Eva Novak, 17 let: »Dobim 35 evrov mesečne žepnine. Z njo si plačam naročnino za telefon, kupim cigarete in kavice. Med počitnicami mesec dni delam v skladišču Uniona, da prihranim nekaj denarja, ki ga bom unovčila, ko bom opravljala izpit za avto."

arh-jaka-xx.1391878004.jpg.o.240px.jpg

Jaka Arh, 16 let: »Žal nimam štipendije kot nekateri srečneži, saj me je v osnovni šoli "zafrknila" profesorica angleščine. Prejemam 30 evrov žepnine mesečno od očeta in enako vsoto od babice. Denar varčujem za nakup kakšnih večjih stvari (računalnik, saksofon), če zmanjka, dodajo starši. Sicer ga zapravim za vsakdanje stvari, hrano ali pa frizerja.«

Ezra Ćosić Alibegović, 16 let: »Ker nimam štipendije, prejemam 120 evrov žepnine. Porabim jo za oblačila, hrano, studijsko opremo, sample in drugo.«

cosic-alibegovic-ezra-xx.1391878003.jpg.o.600px.jpg

Mark Vajd, 16 let: »Imam štipendijo, ki znaša 103 evre na mesec. Denar porabim sproti za treninge, hrano in elektronske pripomočke - telefon, tablico, računalnik.«

vajd-mark-xx.1391878002.jpg.o.600px.jpg

kovac-domen-xx.1391878002.jpg.o.240px.jpg

Domen Kovač, 17 let: »Ker nas je veliko v družini, žepnine ne prejemam. Prihodek si ustvarjam z glasbo. Ob koncih tednov nastopam z glasbeno skupino in s tem nekaj malega zaslužim. Med poletnimi počitnicami delam prek študentskega servisa. Denar porabim za plačilo položnice za mobilnik, v celoti si bom plačal tudi izpit za avto. Kupim pa si tudi glasbeno opremo.«

Klara Orehek, 17 let: »Dobim 20 evrov žepnine na mesec, starši mi plačujejo telefon ter urbano. Pa tudi še kaj dodajo, ko mi zmanjka. Denar porabim predvsem za kave in petkove večere.«

orehek-klara-xx.1391878008.jpg.o.600px.jpg

Eva Luna Prusnik, 18 let: »Življenje financiram s štipendijo in priložnostnimi deli. Včasih kot varuška čuvam otroke, nastopam... Ugotovila sem tudi, da lahko prodam stvari, ki jih več ne potrebujem. Denar porabim za zdravo hrano, izlete, srfanje in glasbo.«

prusnik-eva-luna-xx.1391878004.jpg.o.600px.jpg

Tisa Neža Herlec, avtorica ankete med mladimi

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...