Prvi pravi podjetniški izzivi
Prvi pravi podjetniški izzivi
  22.01.2014  |  07:00
Čas branja: 14 min
V prejšnji reviji Moje finance smo pisali o podjetniških začetkih, tokrat pa bomo nadaljevali s prvimi pravimi podjetniškimi izzivi; Ivica Zupančič bi rada pospešila prodajo svoje cvetličarne, prebrodila težave z likvidnostjo, računovodske porodne krče pa je že uspešno rešila; Katarina Rosman razmišlja o ambasadorjih prodaje svojih kozmetičnih storitev in postavitvi spletne strani; startupovec Jaka Blažon z ekipo išče perfektne uporabnike, testira aplikacijo Wivu, razmišlja, kako biti drugačen od podobnih aplikacij, ter išče vlagatelje.

Ivica Zupančič - cvetličarna

zupancic-ivica2-xx.1390299666.jpg.o.600px.jpg

Preberite tudi:
  1. Od zamisli do odprtja

Pospeševanje prodaje

V predbožičnem tednu se je v moji cvetličarni precej poznalo, da so se bližali prazniki, saj je bila dobro obiskana in tudi prodaja je bila temu ustrezna. Pred prazniki pa je bilo zelo malo strank. Upam in želim, da bi bil promet v moji cvetličarni v letu, ki prihaja, še večji, kot je bil v teh treh mesecih, ko sem začela samostojno dejavnost, opisuje boj za čim več kupcev Ivica. Tržnega strokovnjaka Aleša Lisca smo prosili za nasvet, kako lahko Ivica pospeši prodajo tudi čez leto in kako naj pridobi čim več zvestih rednih strank, da bo tudi odpadek cvetja čim manjši. »Ivica mora vsekakor opredeliti, kakšna je njena idealna stranka - torej po starosti, spolu, poklicu in predvsem razlogu, zaradi katerega kupuje cvetje; to nam pove tudi, kako redno bo stranka pri njej,« razmišlja Lisac. Možnosti za vnovično privabitev stranke v trgovino je veliko. Poleg pozitivne izkušnje je to vsekakor tudi katera izmed trženjskih taktik, kot je popust ob naslednjem nakupu, ki ima omejeno veljavnost, tako kot to počnejo veliki trgovci. Lisac še svetuje: »Ivica bi lahko tudi izbrala izdelek tedna - na primer šopek ali cvetlico tedna, kar bi potem obvezno oglaševala na plakatu v izložbi ter seveda tudi na svoji spletni strani in na Facebooku.«

Zelo dobro bi bilo tudi, da bi njena cvetličarna postala znana po nečem posebnem - to je lahko velika izbira različnih sveč, prilagodljivost pri izdelavi šopkov, ugodne bogate ikebane z dostavo in podobno, kar je v njenem okolju pomembno in stranke potrebujejo. Mora torej postati nepogrešljiva v svojem okolju, še zlasti ob posebnih dogodkih - poroke, pogrebi, obletnice in podobno -, ko ljudje poleg samega izdelka potrebujejo še kakšno dodatno pomoč.

Težave s financiranjem

Ivico pa poleg izzivov za povečanje prodaje tarejo še druge stvari, predvsem tiste, povezane z likvidnostjo oziroma pomanjkanjem denarja za plačevanje sprotnih stroškov, saj ni navajena ostajati dolžna: »Poleg plačevanja rednih stroškov se že oglašajo tudi različni večji dobavitelji zaradi obveznosti, ki pa jih ta hip na žalost ne morem poravnati. Z veliko nestrpnostjo pričakujem obljubljena sredstva za samozaposlitev, s katerimi bi lahko pokrila vse že zapadle obveznosti,« pravi Ivica. »Za tekoče delo kar nekako gre, kar je zapadlega, pa v tem hipu ne morem poravnati, saj sem bila pred samozaposlitvijo brezposelna, prav tako tudi moj mož, zato nisem imela veliko lastnih zagonskih sredstev. Še težje je, ker tudi kratkoročnega posojila za tri mesece, kot sem že pred časom povedala, nikakor ne morem dobiti.«

Banka sicer ni edina ustanova, pri kateri lahko podjetniki dobijo posojila. Tina Zager iz Slovenskega podjetniškega sklada pravi, da se z začetkom leta obetajo novi razpisi za mikropodjetja, med katera sodi tudi Ivičino: »Mali podjetniki bodo lahko dobili od pet do 25 tisoč evrov posojila po ugodni obrestni meri 3,5 odstotka. Tudi sredstva se dobijo v razmeroma kratkem roku - okoli meseca dni.« Toda Ivica žal ne bo mogla kandidirati na razpisu, saj mora poleg izpolnjevanja drugih pogojev za pridobitev bonitetne ocene oddati tudi bilanco za leto 2012, kar pa seveda ni mogoče, saj je začela poslovati šele v zadnjih treh mesecih minulega leta. To potrdijo tudi v podjetju Data in dodajo: »Za neinovativne start-upe razpisov žal ni. Na splošno za samozaposlene brez zaposlenih ni veliko razpisov. Več možnosti imajo podjetja s pet zaposlenimi ali več.« Ivica mora torej svojo rešitev za kratkoročno premestitev likvidnosti še naprej vztrajno iskati v bančnem sektorju, ki je po dokapitalizaciji sicer poln denarja, a zaradi slabih izkušenj v preteklosti tudi precej bolj previden pri dodeljevanju posojil. Denar imajo tudi banke, ki težav s slabimi posojili iz preteklosti nimajo.

»Sberbank v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom ponuja dolgoročna mikroposojila do 25 tisoč evrov, ki so namenjena tudi novoustanovljenim podjetjem za financiranje obratnih ali osnovnih sredstev. Za zaprošeno posojilo se praviloma lahko odobri tudi moratorij na odplačilo glavnice za določeno dobo in tako omogočamo razbremenitev poslovanja podjetja ter posledično izboljšanje njegove likvidnosti,« pravijo v tej banki.

Izbira računovodje

Na začetku so podjetniki velikokrat tudi tarče različnih inšpektorjev, saj malokdo že takoj izpolnjuje vse pogoje za delo oziroma marsikdo sploh ni seznanjen s temi pravili. Tudi pri Ivici so že bili, a jo je dobro odnesla. Zato ni odveč imeti dobrega računovodje, ki pozna tudi vse spremembe zakonov in drugih pravil na finančnem področju. Ivica je sicer svojega že našla: »Ko sem se odločala, katerega bom izbrala, me je vodila misel, naj bi bil v bližini mojega kraja, da ne bi izgubila veliko časa za pot, saj je predvsem na začetku poslovanja treba računovodjo kar nekajkrat obiskati. Pred časom sem v našem lokalnem časopisu Moravške novice opazila oglas računovodkinje Alenke Župan,« opisuje Ivica. Že prvi telefonski pogovor je bil odločilen, da jo je izbrala: »Je izredno topla in prijazna in s svojimi izkušnjami ter z znanjem mi je pomagala prebroditi prve začetne težave, prav tako pa mi je vedno pripravljena pomagati in poiskati odgovor na moje vprašanje. Njen mož Miran se ukvarja s programsko opremo, zato sem imela na enem mestu možnost dobiti računovodjo ter preprost in zanimiv poslovni program, ki ga z veseljem uporabljam. Tudi gospoda Mirana lahko kadarkoli pokličem in zadevo rešiva kar po telefonu. Za delo računovodkinji plačujem 70 evrov na mesec, vendar sem prepričana, da bi lahko zaračunala tudi več. Od računovodje pričakujem strokovnost in pomoč ter to, da me opozori na morebitne napake, ki se jih najbrž niti ne zavedam.«

In kakšne naj bi še bile lastnosti dobrega računovodje? »Dober računovodja mora podjetniku ponuditi hitre in prave odgovore ter redno spremljati njegovo poslovanje. Seznanjen in opremljen mora biti z vsemi zakonskimi določili, da lahko podjetnika opozori na pomembne zakonske spremembe in neodložljive roke za oddajanje dokumentov oziroma poročil. Podjetnik ne more pričakovati, da bo računovodja reševal pravna, kadrovska in druga vprašanja in odgovarjal nanje. Sam je odgovoren tudi za napake in zamude, če računovodstvu ne dostavlja pravilnih podatkov in dokumentacije ali je ne dostavlja pravočasno. Odgovornost podjetnika in računovodstva je koristno urediti že v sami pogodbi o vodenju poslovnih knjig. Računovodja torej odgovarja za strokovnost opravljenega dela, podjetnik pa za pravočasno dostavo dokumentacije in za dostavo ustrezne dokumentacije računovodji. Ceno je težko ovrednotiti, ker je treba poznati obseg poslovanja, kaj podjetnik sam opravlja in kaj pričakuje od računovodstva. Strošek računovodstva je odvisen od števila dokumentov - prejeti, izdani računi, potni nalogi -, števila zaposlenih, ali je podjetnik davčni zavezanec, kakšen je status zaposlitve ter kako podjetnik vodi blagajniško poslovanje,« povedo iz Date, kakšen je dober računovodja, in nam zaupajo, katere napake podjetniki največkrat delajo: »Povsem napačno je splošno mnenje, ki se je razvilo v zadnjih letih, da je računovodja nujno zlo, ki pomeni le dodaten strošek. Podjetniki se prepogosto odločajo za zniževanje stroškov prav z odpovedjo računovodskih storitev oziroma z izbiro najcenejše storitve. Vsak podjetnik potrebuje računovodjo, in to že pred začetkom opravljanja dejavnosti. Računovodja zagotavlja pomoč pri reševanju težav, iskanju možnosti, pri pripravi poslovnih načrtov, predlaganju alternativ, analizi doseženih rezultatov ter ugotavlja odmike med načrtovanim in uresničenim. Podjetnik naj raje vso energijo in trud vlaga v iskanje novih priložnosti in strank, vse drugo naj prepusti računovodji.« Vsakemu podjetniku pa priporočijo, naj tudi sam usvoji osnove računovodstva.

rosman-katarina3-xx.1390299665.jpg.o.240px.jpg

Katarina Rosman - kozmetični salon

Ambasadorji prodaje

»Delo v salonu gre počasi na bolje in mislim, da je v mojem poslu še vedno najboljša reklama od ust do ust. Je sicer najpočasnejša, ampak dolgoročno najuspešnejša,« je prepričana Katarina in pojasni: »Pred kratkim je na pedikuro prišla gospa, ki je bila zelo zadovoljna, in nato je pripeljala še moža in prijateljici. Je pa takih strank, ki z navdušenjem govorijo o dobro opravljeni storitvi, bolj malo. Drugače je kot na primer pri frizurah in umetnih nohtih, kjer je storitev vidna in se sama oglašuje.« Zato Katarina razmišlja tudi o drugih oblikah promocije: »Zveste stranke bi povprašala, ali bi bile moje ambasadorke. Če pripeljejo pet novih strank, bi imele same brezplačno povprečno storitev strank, ki so na novo prišle v moj salon.« In kaj o tem meni tržni strokovnjak Aleš Lisac? »Njena zamisel sicer ni slaba. To počnejo tudi drugi saloni, saj s tem stranko spodbudijo, da pripeljejo čim več prijateljev. Toda tudi za te, ki pridejo po priporočilu kolegice, bi morala ponuditi kakšno ugodnost - na primer popust, darilce in podobno. Tako so na koncu vsi zadovoljni.« Zato predlaga, naj Katarina ambasadorkam ponudi kupone za brezplačno storitev, ki jih lahko dajo morebitnim stalnim strankam, da njeno storitev preizkusijo prvič. Vsaki lahko da na primer dva kupona.

Spletna stran

Katarina se je hotela lotiti tudi spletne promocije. Odločila se je za obisk enega izmed ponudnikov za izdelavo spletnih strani. »Na tem področju sem čisti 'malinovček' in mi sploh ni jasno, kako vse skupaj deluje, kar zadeva klikanje in višino uvrstitve spletne strani v različnih brskalnikih. Ne sanja se mi, na kaj moraš biti pozoren in koliko to stane. Vsak bi me lahko naplahtal in mi mastno zaračunal,« priznava Katarina in doda: »Začetni vložek je kar velik, a če se tega že lotim, naj bo spletna stran narejena profesionalno. Izdelava načrta bi stala 400 evrov, letna domena še 100 evrov, šest mesecev po 100 evrov za visoko kotiranje med zadetki in izdelava spletne strani do 500 evrov. Skupno torej okrog 1.600 evrov, kar se mi zdi kar veliko.« Zato se je Katarina odločila, da v ta projekt ne bo šla prej kot v drugi polovici leta 2014, saj je to zanjo ta hip predrago. Kako pa bo izkoristila družbena omrežja? »Imamo informacijo, da se za dobro posodabljanje Facebookovih strani računa od 200 do tisoč evrov na mesec. To se mi pa ne zdi poceni. Da to dela človek sam, mora imeti kar nekaj časa in veselja, sama pa nisem ravno računalniški tip in mislim, da bom morala tudi to plačati. Prijateljica mi je postavila stran na Facebooku, ampak nobena od naju nima dovolj energije za posodobitve in upravljanje.«

Poslovati brez spletne podpore pa je v teh časih precej tvegano, zato smo strokovnjake vseeno prosili za nekaj nasvetov. »Cena izdelave spletne strani ni odvisna samo od ponudnika, ampak tudi od funkcije strani - ali bo Katarina imela na spletni strani tudi spletno trgovino (prodaja preparatov, sistem za rezervacijo terminov) ali bo šlo le za predstavitev dejavnosti, neke vrste digitalno spletno vizitko,« pravi Matej Špehar, strokovnjak za družbena omrežja. Ob tem ji svetuje cenejšo možnost: »Učinkovita spletna stran se lahko naredi tudi prek brezplačnih sistemov, na primer Wordpress, a je treba imeti vsaj osnovno znanje o spletu.« Vseeno pa priporoča, da Katarina opravi nekaj informativnih pogovorov pri izdelovalcih spletne strani, tako bo dobila vse potrebne številke, razširila znanje, dobila nove zamisli in izbrala najprimernejšo ponudbo. Pomembne so tudi reference izdelovalcev, zato Špehar odsvetuje »sosedske« usluge in storitve po načelu hitro in poceni. »Cene za njen primer se gibljejo od 300 do 800 evrov.«

Matej Špehar meni, da Facebookova stran težko nadomesti spletno stran in nasprotno. »Gre za dve popolnoma različni stvari, ki pa imata skupaj odlične sinergijske učinke. Stran na Facebooku je sicer odlična startna platforma, ki jo odlikujeta cenovna ugodnost in širok domet vsebin, a ni nikoli čisto naša. Poleg tega moramo imeti dobro razvite komunikacijske sposobnosti - ko tam enkrat začnemo zgodbo, se ta ne sme nikoli končati. Glede na Katarinino dejavnost priporočam, da razmisli še o pisanju bloga ter uporabi Pinteresta in Instagrama (aplikacije za objavo slik, op. a.).« Omrežja so odlični kanali, a potrebujemo znanje, dobre vsebine in tudi čas. Prednost komunikacije na omrežjih so predvsem njihova preprostost, cenovna ugodnost in velik teoretični doseg. Treba pa je narediti strategijo, poznati pravila igre in točno določiti cilje ter razpoložljivi proračun, še razmišlja Špehar.

O izdelavi spletne strani smo povprašali tudi Uroša Bogdanovića iz Spletnika: »Cene za izdelavo spletne strani in vodenje profila na Facebooku so različne tudi glede na pričakovanja, Katarinine želje in pripravljenosti posvetiti se gradnji vsebine. Pri nas se gibljejo od 99 evrov za izdelavo spletne strani in od 29,95 evra na mesec za gostovanje strani z možnostjo celotnega nadzora nad spletno stranjo, ki jo je tako zelo preprosto urejati z našim programom.« Bogdanović pravi, naj podjetnik sam skrbi za spletno stran - se nauči sam izvesti akcijo, spremeniti cene, dodati sliko in podobno: »Najprej naredimo načrt dejanj, ki sledijo - vzpostavitev merjenja, kanalov za pridobivanje kupcev, odnosa s kupci in motivacija za vnovični nakup -, in jih nato skupaj s stranko tudi izvedemo. Velik poudarek je tudi na izobraževanju strank, saj tako veliko laže razumejo, da tukaj ne gre za stroške, temveč za naložbo v njihov posel. Naložbo, ki se mora prek spletnega trženja povrniti v mesecu ali dveh.«

Kar zadeva oglaševanje na Facebooku in vodenje profilov je tako, da danes tudi Facebook tisto, kar je bilo prej brezplačno (reach - doseg), spreminja v plačljivo. »Za nastop na Facebooku priporočamo socialpuzzle.com, ki je za podjetnike z majhno skupino na Facebooku brezplačen. Poanta spletnega trženja je, da se to meri, analizira njegov učinek, opredeljuje kanale, ki so uspešni, in tako pride do kombinacije, ki najhitreje vrača vložek,« pravi Bogdanović in doda: »Katarini lahko izdelamo spletno stran že za 99 evrov, če je kompleksnejša, pa je cena po dogovoru. V njenem primeru ji oglasno kampanjo na Googlu izdelamo brezplačno, pri tem pa ne smemo pozabiti na vidik tako imenovanega e-mail marketinga, ki je za njeno dejavnost lahko tudi zlata jama.« Prav gotovo je treba obiskati več različnih ponudnikov, ki izdelujejo spletne strani, in primerjati ponudbe, saj znajo nekateri žal tudi izkoristiti strankino nevednost, kot se dogaja tudi pri drugih izdelkih.

Ker pa sama spletna stran še ne zagotavlja uspeha, smo pri Alešu Liscu preverili še, česa Katarina ne sme pozabiti, ko se loti izdelave svoje spletne strani: »Na svoji spletni strani naj objavi kakšen osebno posnet video ali dva z nasveti za pedikuro, morda s prikazom poteka, ter kakšne težave lahko odpravi in podobno. Bolj kot sama spletna stran je pomembno to, kako bo nanjo privabila obiskovalce. Zato naj na Facebookovi strani objavlja sveže novičke in po potrebi odda tudi kakšen oglas. Obisk strani bi se še povečal, če bi znani osebi naredila pedikuro nohtov, recimo štajerskemu slavčku Murku, in bi se o tem pisalo v kakšni reviji.«

50 odstotkov popusta, a brez razloga

letak-rosman.1390299664.jpg.o.600px.jpg

Katarina je svojo promocijo začela na bližnji tržnici, kjer je delila letake upokojencem, ki bi lahko potrebovali njeno storitev. Trženjskega strokovnjaka Aleša Lisca smo prosili, naj oceni njen promocijski letak. »Letak žal pove samo, kaj Katarina prodaja, morala bi se bolj potruditi in dodati več informacij. Zakaj Katarina sploh ponuja 50-odstotni popust? Če damo tolikšen popust, moramo dodatno napisati za kaj, saj nočemo, da bi delovalo, kot da za stranke prosimo že na začetku. Popust je lahko enkraten, neponovljiv, na primer ob odprtju. Dolgoročno so popusti lahko škodljivi, saj potem stranke vedno pričakujejo znižanje. Zakaj bi plačala polno ceno, če je dobila storitev brez pametnega razloga kar 50 odstotkov ceneje? Torej storitev ni vredna več kot toliko. Doda naj torej še kakšno informacijo, zakaj naj bi stranka prišla na pedikuro prav k njej, kakšne so njene prednosti in edinstvene posebnosti. Vse to mora stranka razbrati že z letaka. Najbolje je, da doda še izjavo zadovoljne stranke. Naj bo tudi jasno, komu so njene storitve prvenstveno namenjene, stranke naj se prepoznajo v letaku.« Glede na to, da so njena velika ciljna skupina starejši, bi lahko zaigrala na to noto.

Jaka Blažon - start-up

blazon-jaka1-sb.1390299667.jpg.o.600px.jpg
Foto: Sandi Baumkirher

Iskanje perfektnega uporabnika

Jaka se srečuje s precej drugačnimi izzivi oziroma vprašanji kot drugi dve klasični podjetnici. Pred kratkim se je z ekipo zbral na Wivu heckathonu na Ustvarjalniku, kjer je zelo delovno. »Heckathon je eno- ali večdnevni dogodek, kjer programerji kodirajo, piarovci se ukvarjajo s svojimi nalogami, tržniki in tisti, ki se ukvarjajo z uporabniškimi izkušnjami ('user experience') in uporabniškimi vmesniki ('user interface'), pa delujejo na svojem področju. Vsak start-up mora razumeti svoje uporabnike, saj bo od njih podjetje živelo,« opisuje Jaka in nadaljuje: »Sobota je potekala v znamenju iskanja perfektnega uporabnika in segmentacije kupcev. Ko smo to opravili, smo se lotili izpopolnjevanja 'empathy mapa'. Pri tem se psihološko spustiš v um svojega uporabnika, zapišeš, kako se vede na zunaj, kaj razmišlja navznoter, kako ravna, kdo so njegovi prijatelji... Pozneje sledi 'value preposition canvas'. To je poslovni model, kjer opišeš težave, ki jih imajo tvoje ciljne stranke, kako jim jih boš rešil, kateri so tvoji aduti pri reševanju, v glavnem, katere so prednosti tvojega izdelka za stranko.« Jaka pravi, da so pri Wivu arhetipu in segmentaciji kupcev namenili ogromno časa. »V soboto smo se zato ukvarjali z arhetipi kupcev, medtem ko se je ekipa razvijalcev posvetila kodiranju nove posodobitve, tokrat Wivu 1.0.2.«

Jaka ob tem vse bralce povabi tudi k sodelovanju in pomoči pri razvoju aplikacije: »Začeli smo polniti našo bazo beta testerjev, zato pozivam vse, ki bi si želeli postati naši testni uporabniki, da nam pišete na team@wivu.us oziroma se naročite na naš 'newsletter' na spletni strani: [www.wivu.us] . Predvidevamo, da bo aplikacija proti koncu januarja že na voljo na Apple App Storu in seveda ste vsi vljudno vabljeni, da si jo prenesete, jo uporabljate ter komentirate uporabniško izkušnjo. Vsako mnenje bomo upoštevali.«

Pri Applovi trgovini z aplikacijami sprejemajo le tiste, ki so razmeroma dokončane. »Ko želiš oddati svojo aplikacijo na njihovo platformo, jo sprva daš v pregled, nato po tednu ali dveh dobiš odgovor in jo pozneje naložiš. Pri Googlovi platformi Google Play tega ni in vsak razvojnik lahko naloži svojo aplikacijo ne glede na njeno stanje, vendar smo se za začetek odločili za iOS,« pravi Jaka in pojasni: »Laže je optimizirati aplikacijo za iphone, ker so si vse različice iphona med seboj zelo podobne, medtem ko so pri androidovih telefonih velike razlike.« Vsekakor bo to za ekipo Wivu novo poglavje na poslovni poti, da bodo svojo aplikacijo končno spravili na svetovni splet in jo bodo lahko preizkusili uporabniki z vsega sveta.

»Vedno se moramo vprašati, zakaj ravno Wivu in zakaj ne Instagram in podobne aplikacije. V kupce se moramo poglobiti, preden za razvoj zapravimo kupe denarja. Spoznati moramo, katere njihove potrebe izpolnjujemo z aplikacijo, kakšno vrednost ima zanje, kakšna je osnovna motivacija za uporabo. Če tega ne naredimo pravočasno, najverjetneje sledi propad start-upa,« trenutne aktivnosti Wiva komentira Matija Goljar iz Ustvarjalnika.

Biti opazen v poplavi aplikacij

Toda s tem, da bodo aplikacijo objavili na svetovnem spletu, še ne bodo dosegli morebitnih uporabnikov. Zato se Jaka z ekipo sprašuje, kako se prebiti med tiste aplikacije, ki jih uporabniki opazijo in uporabijo (viralnost). Matija Goljar pravi, da nihče ne more zagotoviti viralnosti start-upu. Če bi ta možnost obstajala, bi lahko s svojim izdelkom vsak dosegel ciljne kupce. »Nihče natančno ne ve, zakaj so na primer znani videospoti, kot je Gangnam style, uspešni, in zakaj je uspelo prav Facebooku, ko pa obstaja še toliko drugih podobnih spotov in omrežij. Seveda nam spletna orodja pomagajo pri širjenju od ust do ust - na primer vsi gumbi deli/všečkaj (Share/Like), ki jih zdaj vidimo že skoraj na vsakem mediju -, od Facebooka do Youtuba in celo posameznih člankov na spletu. Viralnost je torej loterija, bolj umetnost kot znanost, naša naloga pa je omogočiti čim lažjo deljivost. Jaka se mora predvsem odločiti, v katero smer bo šel s svojo aplikacijo in kdo bodo njegovi ciljni uporabniki - ali bodo to fotografi, ki bodo prek aplikacije tekmovali in bo potrebna promocija na kakšnih fotografskih blogih in podobnem, ali pa bodo to običajni radovedni uporabniki, ki radi gledajo zanimive filmčke na Youtubu in bodo aplikacijo dojeli kot vsakodnevni izziv. To pa spet zahteva drugačno vrsto promocije,« razmišlja Matija Goljar.

»Viralnost je pomemben vir rasti start-upa, saj močno znižuje strošek pridobljene nove stranke. Mogoče jo je celo izračunati. Če poenostavimo formulo, pomeni, koliko novih uporabnikov pripelje vsak obstoječi uporabnik,« pove podjetniški svetovalec Blaž Kos in viralnost opiše bolj podrobno: »Poznamo osem tipov viralnosti, med katerimi je najpomembnejša viralnost, ki je vgrajena v samo uporabo produkta, in to je najteže doseči. Pot do viralnosti je v dolgem in zahtevnem procesu oblikovanja produkta skupaj s stranko z namenom, da podjetnik ne oblikuje poslovne rešitve samo na podlagi svojih predpostavk o trgu (poslovna ideja), ampak predvsem na podlagi tega, kar trg dejansko želi in potrebuje ter je pripravljen plačati ('product-market' fit). Temu je treba nato dodati še serijo eksperimentov spodbujanja uporabnikov k priporočanju izdelka ter uporabo tistih viralnih prijemov, ki prinašajo najboljše rezultate.«

Tomaž Frelih iz Hekovnika, ki dobro pozna Jakov projekt, pove: »Aplikacije za končne uporabnike, kot je Jakova, imajo pri vstopu na trg težko nalogo. Morajo se dobro pozicionirati, da izstopijo iz sivine že s tem, da nekoga res nagovarjajo. Potrebno je hitro prilagajanje, saj na trg ves čas vstopajo konkurenčne aplikacije. Po naših izkušnjah je doseganje viralnosti vedno kombinacija ustvarjene vrednosti za tistega, ki informacijo širi, in tistega, ki na podlagi priporočila začne uporabljati aplikacijo. Še pred dvema letoma je bilo viralno širjenje prek družbenih omrežij in e-pošte razmeroma preprosto, danes pa so ti kanali že zelo zasičeni. Uspeti na tem trgu je tako večinoma vprašanje rešitve prav te zagate. Na žalost je za takšne aplikacije dobiti vlagatelja, ki bi omogočil hitrejši razvoj in agresivnejšo promocijo že v fazi, v kateri je Jaka, tako rekoč nemogoče. Vsi želijo videti že veliko uporabnikov. V zadnjem času se je tako magična meja premaknila z milijona na deset milijonov, zato je vredno že vnaprej razmišljati o monetizaciji, ne samo rasti brezplačnih uporabnikov.«

Financiranje projekta

Ekipa je izvedla tudi nekaj zadev, povezanih s financiranjem projekta, ki verjetno ne bo potekalo po klasični poti: »Udeležili smo se Ustvarjalnikovega dogodka, ki je gostil Andraža Torija, eden izmed soustanoviteljev Zemante, enega prvih slovenskih start-upov, ki je dobil tvegani kapital iz tujine, natančneje iz tako imenovanega Seedcampa, ki vlaga v start-upe. »Andraž pravi, da tovrstni vlagatelji vlagajo v ekipo, in ne v produkt, in glede na to, kakšna močna in povezana ekipa je v ozadju Wivuja, upam, da bomo tudi mi kmalu našli vlagatelja,« je optimističen Jaka.

Zbiranje kapitala zna biti kar precejšen izziv v poplavi novih produktov. Kaj o tem meni Blaž Kos? »Podjetje v tej fazi lahko zbere sredstva predvsem prek podjetniških pospeševalnikov, kot so Y Combinator, Seedcamp, Techstars, poslovnih angelov, kot so Jugoslav Petkovič, Branko Drobnjak in drugi, ter subvencij, predvsem subvencije SPS P2. Pri pospeševalnikih in subvencijah je izjemno pomembna kakovost oddane vloge, prej je treba zbrati informacije in se pogovoriti z ljudmi, ki so že prejeli tovrstna sredstva. Poslovni angeli in skladi tveganega kapitala pa hitro preidejo na bistvo - metrike, ki kažejo dokazano hipotezo vrednosti, se pravi, da uporabniki uporabljajo produkt in so zanj pripravljeni plačati, in hipotezo rasti, da za vsak evro, ki ga bomo vložili v trženje, dobimo želeno število novih uporabnikov,« razloži Kos.

podjetniski-izziv-ss.1390299668.jpg.o.600px.jpg
Foto: Shutterstock

Preberite tudi:

18.12.2013
12.02.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...