Janez za zdravstvo prispeva trisobno stanovanje v Ljubljani
Janez za zdravstvo prispeva trisobno stanovanje v Ljubljani
  22.01.2014  |  07:00
Čas branja: 6 min
Slovenec s povprečno plačo tisoč evrov za zdravje vsak mesec plača 230 evrov, v 40 letih pa blizu 334 tisočakov oziroma okoli današnjih 200 tisočakov; torej toliko, kolikor približno danes stane lepo trisobno stanovanje v Ljubljani; kaj se dogaja v našem zdravstvu in kako to vpliva na našo denarnico?

S svetlobno hitrostjo se bližamo točki, ko bomo morali, ne samo zaradi fiskalnih, koruptivnih, temveč zaradi strukturnih razlogov v našem javnem zdravstvu kupiti zdravje. In to bo naše ljudi upravičeno vrglo iz tira, je pred kratkim povedal predsednik države Borut Pahor v intervjuju za Finance. Ljudje bi morali biti že zdaj na nogah. Od svojih dohodkov letno namenimo 2,3 milijarde evrov za obvezno zdravstveno zavarovanje, skoraj 900 milijonov pa še za dopolnilna in preostala neposredna zasebna plačila, kažejo podatki zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Da te številke počlovečimo, smo izračunali, da Janez, ki prejema povprečno mesečno plačo tisoč evrov neto (1.498 evrov bruto), vsak mesec plača 201 evro za obvezno zdravstveno zavarovanje in povprečno 29 evrov za dopolnilno, skupaj torej 230 evrov, brez upoštevanja neposrednih plačil iz žepa.

janezzdravstvomfjan-1390217825-jpg-o-600px.1390217886.jpg

Glede na to, da se prebivalstvo stara, je že zdaj jasno, da bodo stroški zdravstvene blagajne rasli občutno hitreje od naših plač. Ali to pomeni, da bomo priča dvigu obveznih prispevkov ali pa bomo za zdravje v vse večjem obsegu morali plačevati iz lastnih žepov? Poglejmo, kakšen je dolgoročni hipotetičen račun. Če upoštevamo povprečno petodstotno letno rast naših prispevkov za zdravstvo, ki vključuje dvoodstotno inflacijo, bo Janez v 40 letih delovne dobe odštel okoli 334 tisoč evrov (to je približno 200 tisoč današnjih evrov). Za takšen denar pa danes že dobite trisobno stanovanje v Ljubljani.

Višjo plačo imate, več prispevate v zdravstveno blagajno in nasprotno. Recimo tisti s 1.500 evri neto plače prispevajo 349 evrov na mesec za obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje, v 40 letih pa kar dobrega pol milijona evrov. »Pogosto poslušamo kritiko, da morajo zunaj Evrope ljudje prodati hišo, če zbolijo in si hočejo plačati zdravljenje. Kot lepo pokaže vaš izračun, to velja tudi za Slovenijo, le da vam vrednost hiše ali stanovanja poberejo že v obliki zdravstvenega prispevka, še preden vam jo uspe kupiti,« komentira Bojan Popovič, zdravnik in pravnik iz zdravniške zbornice in sindikata zdravnikov Fides.

obneznoindopolnilnozavarovanjemf.1390217755.jpg.o.600px.jpg

»V Sloveniji naj bi približno 10 odstotkov zdravstvenih storitev plačevali iz žepa, kar je okoli 25 evrov na mesec,« ocenjuje Bojan Popovič, zdravnik in pravnik.

Vplačila in izplačila

Že pred časom so se pojavljale pobude, da bi posameznikom izročili izpisek sredstev, vloženih v zdravstveno blagajno in črpanih iz te. In kaj bi ugotovili? »Če bi dobili izpisek za vse storitve od rojstva, bi nekje pri 35 letih vplačila začela presegati črpana sredstva; pri 75 pa bi črpana sredstva začela spet dohajati vplačana sredstva,« razmišlja Popovič. Stroški zdrav­stvenih storitev so zelo povezani s starostjo. Do 50. leta so ti stroški na osebo sorazmerno nizki in konstantni, potem pa strmo naraščajo, opozarjajo tudi na Vzajemni. Ena izmed pomembnejših ugotovitev iz izpiska bi tudi bila, da za zdravstvo od naših plač največ plačujejo delodajalci, ki zaposlujejo delovno sposobno in sorazmerno zdravo populacijo. Ta pa zdravstvene storitve najmanj izkorišča. Samozaposleni plačujejo približno toliko, kolikor storitve uporabljajo ali celo manj. Neaktivna populacija pa praviloma črpa več, kot v sistem vplačuje. Sestava je podobna kot pri preostalih socialnih zavarovanjih, še dodaja Bojan Popovič.

kolikojevplacilizplacilmf.1390217784.jpg.o.600px.jpg

Čeprav se posameznik obveznim prispevkom za zdravstvo ne more izogniti, je vseeno pametno preventivno skrbeti za zdravje.

Dodatno še 300 evrov na leto

Janez pa ne plačuje le obveznega in dopolnilnega zavarovanja, ampak tudi številne zdravstvene storitve, pripomočke, zdravila neposredno iz svojega žepa. »V Sloveniji naj bi približno 10 odstotkov zdravstvenih storitev plačevali iz žepa, kar je približno 25 evrov na mesec (300 evrov letno) ali 12 tisočakov v 40 letih (brez upoštevanja rasti stroškov),« ocenjuje Popovič. Če se še malce poigramo s številkami in upoštevamo dvoodstotno letno inflacijo, bi to pomenilo skoraj 18 tisočakov. Po podatkih ZZZS je bilo leta 2012 neposrednih plačil gospodinjstev za zdravstvo 417 milijonov evrov. Ta številka iz leta v leto raste, v primerjavi z letom 2008 za kar 11 odstotkov. Odstotek neposrednih vplačil bi se lahko v prihodnje še poviševal, namigujejo na ZZZS. »Udeležba oziroma neposredna plačila veljajo za enega izmed možnih ukrepov za obvladovanje prevelikega povpraševanja po storitvah, zlasti po zunajbolnišničnih ambulantah in zdravilih,« pravijo.

Glede na to, da se prebivalstvo stara, je že zdaj jasno, da bodo stroški zdravstvene blagajne rasli občutno hitreje od naših plač.

Ob tem navajajo statistiko, da neposredna plačila v državah EU pomenijo 17 odstotkov vseh izdatkov za zdravstvo, Slovenija naj bi bila pod tem povprečjem. Pri teh samoplačniških storitvah gre večinoma za takšne, ki niso nujno potrebne ali jih je mogoče nadomestiti s storitvami, pokritimi z dopolnilnim zavarovanjem, dodaja Popovič. Iz denarnice Slovencev gre največ denarja za zdravila (27 odstotkov), za medicinsko-tehnične pripomočke (21 odstotkov; v tem 17 odstotkov za očala), storitve drugih zdravstvenih delavcev (fizioterapija) in alternativne medicine (14 odstotkov), zobozdravstvene (13 odstotkov) in specialistične ambulantne storitve (10 odstotkov), ugotavljajo na Uradu RS za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar).

Slovenci potrebujemo »varnostnike«?

Čeprav zaposleni in espeji plačujejo 13,45 odstotka od bruto plače za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki krije bolezni in poškodbe zunaj dela ter poklicne bolezni in poškodbe pri delu, pa so doplačila za storitve javnega servisa prej pravilo kot izjema, poudari Popovič. Pri tem navede tudi nekaj primerov, ki niso iz zdravstva. Za večino vlog v upravnem postopku ali izdajo osebne izkaznice moramo recimo plačati takso, za vožnjo z vlakom moramo kupiti vozovnico in za vožnjo po avtocesti vinjeto. Tudi to, da do javnega servisa dostopamo prek zasebnega ponudnika, ni tako redek pojav, opozarja. Za vknjižbo v zemljiški knjigi moramo na primer plačati notarja, za izvedbo carinskega postopka špediterja, za izmero zemljišča geodeta, za obisk šole pa ponudnika učnih pripomočkov. »To postane problematično, ko se uporabnik strošku teh storitev niti teoretično ne more izogniti. Vsem primerom je skupno, da država uporabnika ščiti pred nesorazmernimi tarifami ali dobičkaželjnimi zasebniki,« pojasnjuje Popovič. A pri storitvah javnega zdravstva vlada drugačna logika. »Uporabnik se mora pri zasebnem ponudniku zavarovati pred tarifami, ki mu jih za svoj servis zaračuna država. To je podobno, kot če bi državljan potreboval zasebno varovanje, ki bi ga ščitilo pred policisti,« navaja primer.

Doplačila od pet do 90 odstotkov

Brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, za katero skoraj 1,5 milijona Slovencev plačuje mesečno v povprečju 29 evrov (brez upoštevanja popustov), bi morali precej storitev javne mreže doplačevati, in sicer v vrednosti od 10 do 90 odstotkov. Recimo 90 odstotkov za zdravila z vmesne liste (to so na primer zdravila proti bolečinam, kašlju, driskam, mazila proti glivicam, revmi, za terapijo hemoroidov ...), nenujne reševalne prevoze, očesne pripomočke, zobno protetiko, 20 odstotkov za zdravljenje bolezni v osnovni in specialistični ambulanti, od 20 do 30 za zdraviliško zdravljenje ... In kaj to pomeni v denarju? Če zavarovanja ne bi imeli, bi 450 tisoč zavarovancev Vzajemne moralo doplačati v povprečju 18 evrov za zdravila z vmesne liste, 4.500 zavarovancev 51 evrov za reševalne prevoze ter 832 evrov za zdraviliško zdravljenje, kaže lanska polletna analiza zdravstvene zavarovalnice. Poleg Vzajemne dopolnilno zavarovanje ponujajo še Adriatic Slovenica in Triglav, zdravstvena zavarovalnica. Na letni ravni Slovenci plačamo okoli 488 milijonov evrov premij za dopolnilno zavarovanje, ocenjujemo. Vzajemna z aprilom načrtuje znižanje premije za evro, na 27,6 evra, kar zanje pomeni 11 milijonov evrov manj prihodkov. Drugi zavarovalnici takšnih znižanj za zdaj ne napovedujeta.

Kaj lahko storimo

Čeprav Slovenci v zdravstveno blagajno prispevamo skupaj dobre tri milijarde evrov, pa očitno to ni dovolj. Priliv sredstev se namreč že tretje leto krči zaradi varčevalnih ukrepov, naraščanja brezposelnosti, manjšanja aktivnega prebivalstva ... naštevajo na ZZZS. In na koncu vprašanje - kaj lahko stori posameznik, da si zniža stroške prispevkov v zdravstveno blagajno? »V sedanjem sistemu posameznik ne more narediti skoraj ničesar. Denar iz obveznega zdravstvenega prispevka je med izvajalce razdeljen že vnaprej, še preden ga ZZZS od zavarovancev zbere. Izvajalec že vnaprej ve, koliko bo zaslužil, in svoje ponudbe ne prilagaja tako, da bi prodal čim več storitev, temveč tako, da ima čim nižje stroške. Koncesionarji brez izjeme poslujejo brez izgube, medtem ko javni zavodi izgubo pridelajo zaradi neracionalnosti poslovanja - zaradi socialnega ali političnega miru stroškov ne režejo tam, kjer bi jih sicer morali,« razlaga Popovič. Kaj pa da bi bolje spoznali pravice in vsaj uveljavljali tisto, za kar plačujemo? »Če bi zavarovanci uveljavljali več storitev, bi se podaljšalo število čakajočih, letno število oskrbljenih zavarovancev se ne bi spremenilo. Izvajalci v javni mreži ne obdelajo toliko primerov, kot zmorejo, temveč toliko, kolikor se jim poslovno izplača,« odgovarja Popovič.

Učinkovitost monopolista

Številni težavo vidijo v tem, da s trimilijardno malho razpolaga le eden - ZZZS. »Zdravstvena blagajna je v rokah monopolista in vsako leto se do oktobra ne ve, kako bo preživel do konca leta, potem pa se bilance čudežno izidejo. Monopola preprosto ni mogoče narediti učinkovitega - vedno je manj učinkovit, kot bi bil v pogojih konkurence,« pojasnjuje Popovič. ZZZS in drugi, ki zagovarjajo monopol na področju zdravstva, se v resnici bojijo za lasten obstoj in se trudijo, da se ne bi nič spremenilo v smer, ki jim ni všeč, še dodaja. Za večjo vlogo pacientov bi bilo treba sprostiti vstop konkurenčnih ponudnikov zdravstvenih storitev in odpraviti čakalne dobe. Ponudba bi s tem bila boljša, prijaznejša in hitrejša; tudi cene storitev morda celo nižje kot danes, še razmišlja Popovič. Tudi zdravstvene zavarovalnice bi si želele imeti bolj aktivno vlogo kupca, saj menijo, da bi to privedlo k racionalnejši uporabi sredstev.

Zdaj se o obsegu in cenah storitev dogovarjajo ZZZS, ministrstvo za zdravje in izvajalci, tudi za storitve, ki jih v 90 odstotkih krijejo zdravstvene zavarovalnice. Vprašanje pa je, ali bi bile zavarovalnice sposobne doseči nižje cene kot zavod, glede na to, da bi se morale pogajale o manjših količinah z recimo farmacevtskimi velikani. Zadnjih 10 let se tudi razmišlja o odpravi dopolnilnih zavarovanj, a to ne pomeni, da bo naš prispevek v zdravstveno blagajno manjši. Kaj se bo zgodilo, bo znano, ko bo znan tudi novi minister za zdravje, saj je Tomaž Gantar konec novembra odstopil.

Čeprav se posameznik obveznim prispevkom za zdravstvo ne more izogniti ali jih znižati, je vseeno pametno preventivno skrbeti za zdravje. Žal številni o tem začnejo razmišljati šele, ko zbolijo.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...