Kateri banki naj zaupam svoje prihranke?
  24.10.2013  |  09:29  22
Čas branja: 4 min
Svetovalnica

Članek je bil objavljen v novi oktobrski številki revije Moje finance.

Vprašanje: Na nas sta se obrnila zaskrbljena bralca, ki ju tarejo enake skrbi kot večino drugih državljanov. Prvi bi rad začel varčevati za finančno varnejšo starost, a ga skrbijo današnje razmere v bankah v Sloveniji. Naklonjen je vsakomesečnemu nalaganju na kupček v banki in prosil nas je, da bi mu priporočili katero izmed njih, ki je v primerjavi z drugimi varnejša in zanesljivejša. Seveda si želi tudi, da bi bilo varčevanje čim donosnejše - varčeval bo približno 15 let -, vendar pa ni nujno, da je banka po višini obrestne mere najugodnejša.

Podobno zanima drugega bralca, ki se sprašuje, kako se znajti v poplavi različnih opozoril strokovnjakov, ki neredko pridejo celo prepozno. »V zadnjem času, po likvidaciji Factor banke in Probanke pogosto zasledimo opozorila, naj se izogibamo bank z visokimi obrestnimi merami, češ da so bolj tvegane od drugih. V intervjuju v septembrskih Mojih financah je ekonomist Igor Masten povedal, da mu je bilo že pred časom iz javno dostopnih podatkov jasno, da sta ti banki v resnih težavah. Kot strokovnjak si že lahko interpretira različne podatke, kaj pa mi, laiki, kako naj mi izvemo kaj o kapitalski ustreznosti naših bank in hranilnic?« sprašuje bralec.

denar-depozit-ss.1381857500.jpg.o.600px.jpg

Odgovor: Naj takoj na začetku povemo, da se na reviji Moje finance zavedamo, da bi bilo favoriziranje ene banke oziroma ponudbe neodgovorno in nehigienično, zato bralcema ne moremo neposredno svetovati, kam naj vložita svoje prihranke. Prav tako ne moremo napovedovati, kaj se bo z bankami v Sloveniji dogajalo v prihodnje in kje je naš denar varneje pospravljen. Mnenja o tem se krešejo tudi v strokovnih krogih, informacije, ki prihajajo v javnost, pa so različne. Predstavljamo različne poglede, odgovornost za svojo odločitev pa mora še vedno prevzeti vsak posameznik sam.

fb mf
Spremljajte nas tudi na FB.

Enega izmed vidikov predstavlja analiza varnosti bank, ki jo je pred kratkim naredilo podjetje Finančni trgi. Banke so ocenjevali na podlagi seštevka treh dejavnikov - kapitalske ustreznosti, donosa na kapital in rasti bilančne vsote. Kaj nam ti dejavniki povejo? Kapitalska ustreznost nam pokaže, koliko izgub banka še lahko doživi brez dokapitalizacij, donos na kapital nam kaže, koliko kapitala je bilo izgubljenega zaradi slabih posojil in posledičnih izgub oziroma za koliko se je kapital povečal v primeru pozitivnega donosa. Rast bilančne vsote izraža rast celotne aktivnosti banke, pojasnjujejo na Finančnih trgih.

Rezultati analize kažejo, da je približno polovica bank v Sloveniji varnih, druga polovica pa je bolj tveganih. Izkazalo se je tudi, da so slovenske banke veliko bolj tvegane kot tiste v tuji lasti, iz česar pri Finančnih trgih sklepajo, da imajo te boljše upravljanje tveganj. Analiza tako po varnosti, ki upošteva vse tri omenjene dejavnike, med najmanj varne poleg Probanke in Factor banke, uvršča še NKBM, NLB in Abanko, med petimi najbolj varnimi pa so Sberbank, Delavska hranilnica, Hranilnica Lon, BKS in Banka Koper. Vse druge so vmes. Na Finančnih trgih poudarjajo, da analiza ni mišljena kot priporočilo, temveč kot prikaz trenutnega položaja v slovenskem bančnem sistemu.

Kaj bo z bankami v prihodnje

Banke, ki so v težavah, se bodo trudile pridobiti sredstva za dokapitalizacijo. Vprašanje je, ali bo država v prihodnje bankam v težavah dala poroštvo na vse depozite, kot je to storila v primeru banke Factor in Probanke, s čimer je poskušala omejiti negativen vpliv likvidacije ali celo panično dviganje depozitov z bančnih računov. Glavna težava Slovenije je nizkokaptaliziran bančni sistem, ki ga že vrsto let rešujemo, a se kljub temu luknja veča in veča. Ker je zahtevana donosnost na slovenske obveznice že zelo visoka (septembra je znašala 6,7 odstotka), si bo na trgih težko izposoditi sredstva, ki jih Slovenija nujno potrebuje za dokapitalizacijo, menijo na Finančnih trgih. V najslabšem primeru pravijo, da nam grozi črni ciprski scenarij - delež dolgov, vključno z delom depozitov nad sto tisoč evri, se pretvori v kapital banke.

Vsi pa niso tako črnogledi. Ekonomist Igor Masten, ki je sicer kot pravilno ocenil realno možnost likvidacije banke Factor in Probanke, je optimističen v zvezi z grožnjami morebitnih prihodnjih likvidacij. Obe banki v likvidaciji sodita med manjše, zato je njuna izločitev pomenila učinkovito odstranitev vira sistemskega tveganja v bančnem sistemu. Masten je prepričan, da imamo za druge banke še na voljo rešitve, omenil je stresne teste in slabo banko, ki lahko pripomorejo k izboljšanju stabilnosti bančnega sistema.

Kmalu bodo znani rezultati stresnih testov, potem pa naj bi se začeli prenosi slabih terjatev na tako imenovano slabo banko, Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), s čimer se bodo očistile bilance bank. Po tem bodo nekatere največje banke še vedno potrebovale dodatno dokapitalizacijo, kar bo še bolj obremenilo davkoplačevalce, vendar pa bodo banke kmalu začele bolj kreditirati gospodarstvo, s čimer lahko pričakujemo vnovično gospodarsko rast. Če bo vse teklo po načrtih, lahko v prvi polovici prihodnjega leta že pričakujemo pozitivne učinke, napoveduje Masten. Tudi finančni minister Uroš Čufer je pred kratkim v državnem zboru zatrjeval, da preostale banke v težavah potrebujejo 'le' kapitalsko okrepitev, novih likvidacij zato ni pričakovati.

Sami stresni testi in preverjanje kakovosti aktive ne bodo naredili nič za povečanje kapitala, le pokazali bodo, kakšna je kljub prenosu slabih terjatev na slabo banko dejanska luknja, ki jo bo treba zapolniti. Pri zbiranju zadostnih sredstev za dokapitalizacijo pa se lahko, kot že rečeno, pojavi težava, opozarjajo pri Finančnih trgih.

Pri tem tudi precej zlovešče zvenijo besede predsednika uprave NLB Janka Medje, ki je pred kratkim za Siol.net dejal, da lahko stresni testi pokažejo zelo veliko potrebo po dodatnem kapitalu, ki bi lahko močno presegala številke, ki so v zvezi z NLB omenjale do zdaj. Le upamo lahko, da se bojazni prvega moža naše največje banke ne bodo uresničile. Dejstvo je namreč, da bi propad katere izmed največjih slovenskih bank, ki so tudi v največjih težavah, povzročil nadaljnje poglabljanje krize bančnega sistema v Sloveniji.

Izšla je oktobrska številka revije Moje finance!

Kaj prinaša najnovejša izdaja revije, si lahko ogledate v galeriji.

Revija je sicer naprodaj v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite.

 22

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (finančna šola za najstnike, 3. dan) Maks, Aleks in Deja so od staršev dobil delnice, Nik pa vložil v 12 kriptovalut

Udeležencu Poletne finančne šole za najstnike Maksu so starši podarili delnico Appla, Aleks je ob rojstvu dobil od očeta 200 delnic...