Upravljavci premoženja v boju za olimpijsko normo
  18.10.2013  |  07:00
Čas branja: 5 min
Da bi upravljavci premoženja vedeli, kako uspešni so njihovi vzajemni skladi, tekmujejo s primerjalnimi indeksi oziroma benchmarki, ki veljajo za nekakšno olimpijsko normo v svetu financ; preverili smo, kako se je letos deset najboljših slovenskih upravljavcev izkazalo v tekmi s primerjalnimi indeksi

poslovnez-ovira-ss.1381848313.jpg.o.240px.jpg

Če želi športnik sodelovati na olimpijskih igrah, ki veljajo za »crème de la crème« med športnimi dogodki, mora doseči olimpijsko normo. To je merilo, ki ni povprečno, ampak nadpovprečno in večini športnikom, ki se potegujejo za nastop na igrah, ne uspe doseči te meje. Na prestižnem tekmovanju se za medalje torej potegujejo le najboljši. Podobno kot pri športnikih je tudi pri upravljavcih premoženja, če nekoliko pretiravamo v prispodobi. Njihova norma je tako imenovani benchmark ali primerjalni indeks. Vsak sklad ima svoj primerjalni indeks in cilj vsakega upravljavca premoženja je ta indeks preseči.

Najboljši najslabši pri doseganju norm

Spomnimo se, februarja letos smo na Mojih financah že tretjič izbrali naj sklade in naj upravljavce. Zdaj smo za deset naj upravljavcev pred vnovičnim izborom februarja prihodnje leto preverili, kako jim gre letos. So uspešnejši od primerjalnih indeksov za vzajemne sklade, ki jih upravljajo? Gre za nekakšno merjenje uspešnosti ob polčasu, če sledimo športni terminologiji. In ugotovitve? Pregled po tabeli razkriva, da je le šest od 18 skladov premagalo primerjalni indeks, preostali zaostajajo, nekateri kar precej.

Omenimo dve skrajnosti. S skladom Alta Energy je upravljavec Miha Mihalj v desetih mesecih letos primerjalni indeks prehitel za 13 odstotnih točk. In kakšen je Mihaljev recept? »Nimam posebnega recepta. Na začetku leta sem prodal večino naložb iz sektorja materiala in surovin, naftna podjetja s trgov v razvoju ter nekatera evropska podjetja in se usmeril v ameriška naftna podjetja, ki so bila letos po donosnosti v ospredju,« razlaga upravljavec. Čeprav gre za precejšnjo razliko, se skromnemu Mihalju to ne zdi poseben dosežek. »To razliko sem dosegel v kratkem času. Večji dosežek je le, če skozi daljše časovno obdobje prehitevaš benchmark in seveda konkurenco. Takrat se vidi kakovost upravljanja,« pojasnjuje. Mihalj sicer upravlja štiri sklade; z dvema prehiteva, z dvema pa zaostaja za primerjalnim indeksom, je še povedal.

Le šest od 18 skladov je premagalo primerjalni indeks, preostali zaostajajo, nekateri kar precej.

Letos se je v bitki s primerjalnimi indeksi najslabše izkazal sicer po februarskem izboru najboljši upravljavec Blaž Zupančič iz Ilirike DZU, ki je s skladom Modra kombinacija za primerjalnim indeksom zaostajal za 20 odstotnih točk. Za komentar nam ga ni uspelo priklicati, saj je bil odsoten. Obrnili pa smo se na upravljavce premoženja na Primorskih skladih, ki so s skladom PSP Modra linija za benchmarkom zaostajali za 10 odstotnih točk: »Večja izpostavljenost sklada do trgov v razvoju, zlasti Indije, Brazilije, Rusije, in v manjši meri do trga surovin (zlata) je bil glavni razlog za tako veliko razliko. Hkrati pa naš primerjalni indeks zasleduje predvsem dogajanje na razvitih trgih.«

To ni olimpijska norma

Medtem ko so olimpijske norme postavljene enotno, saj jih določi olimpijski komite, pa tega ne moremo trditi za primerjalne indekse, ki jih za vsak sklad posebej določijo družbe za upravljanje (dzu) same. In ko govorimo o postavljanju mej ali ciljev, se velikokrat zgodi, da uberemo lažjo pot - meje torej postavimo nižje, da jih laže dosegamo, le redko se zgodi nasprotno. Kako se za primerjalne indekse odločijo dzuji? »Benchmark mora odsevati investicijsko politiko sklada in mora biti opredeljen vnaprej - pred oblikovanjem sklada ali spremembo naložbene politike, sicer bi lahko upravitelj izbral primerjalni indeks, ki ga je v nekem obdobju presegel,« pojasnjuje Rok Keber iz NLB Skladov. Ob tem se obregne ob našo olimpijsko primerjavo: »Tu ne gre za vprašanje 'letvice' ali olimpijske norme, ampak bolj za vprašanje hrušk in jabolk. Cilj je najti kriterijski indeks, ki je naložbeno enak skladu - tako z vidika področij kot tudi virov donosnosti.« Recimo na Primorskih skladih pravijo, da so letos spremenili primerjalne indekse za nekaj svojih skladov, ker se je spremenila njihova naložbena politika. »Benchmarke spreminjamo le, če se spremeni naložbena politika sklada ali če je pozneje na voljo 'še boljši' indeks v smislu primerljivosti. Tudi indeksi so dinamična kategorija, kar pomeni, da se njihova razpoložljivost skozi čas spreminja oziroma povečuje,« pojasnjujejo v NLB Skladih.

Da zaostanki naših upravljavcev premoženja niso nič posebnega, potrjujejo tudi statistike, saj je dolgoročno uspešna le peščica upravljavcev. »Kratkoročno približno 60 do 80 odstotkov upravljavcev s svojimi skladi, odvisno od leta, zaostaja za primerjalnimi indeksi. Daljše je obdobje primerjave, večji je odstotek upravljavcev, ki zaostajajo za primerjalnim indeksom,« navaja raziskave analitik Jan Koradin, ki skupaj s Samom Lubejem za našo revijo ocenjuje vzajemne sklade. Najpogostejši vzroki, da se aktivni skladi izkažejo slabše od pasivnih, so stroški sklada, drugačna sestava portfelja v primerjavi z benchmarkom ter psihološka komponenta, saj ko sklad doseže visoko donosnost, upravljavec podzavestno začne ohranjati ta donos z defenzivno alokacijo in nasprotno, našteva Koradin.

mihalj-miha3-akr.1381848314.jpg.o.600px.jpg
S skladom Alta Energy je upravljavec Miha Mihalj v desetih mesecih letos primerjalni indeks prehitel za 13 odstotnih točk.

Več različic benchmarkov

»Benchmark je navidezna kategorija, ki ne vključuje stroškov, ki jih imajo tako skladi kot tudi druge oblike nalaganja v finančne instrumente in se jim upravitelj sklada ne more izogniti,« opozarja Keber. Zato ga tudi ne preseneča, da večina naložb v povprečju zaostane za temi indeksi. Ko govorimo o primerjalnih indeksih, gre praviloma za teoretično donosnost, saj vedno nastajajo stroški in davki na podlagi trgovanja in izplačila dividend. Kaj to pomeni v praksi? Na eni strani na donosnost skladov vplivajo stroški, kar pomeni, da se zaradi stroškov donosnost znižuje. Na drugi strani pa prejete dividende, ki jih upravljavci vnovič vložijo v naložbeni portfelj, dvigujejo ustvarjeno donosnost.

Ko govorimo o indeksih, ločimo cenovno, bruto in neto vrednost. Med njimi so precejšnje razlike. Seveda so na papirju bolje videti tisti, ki upoštevajo cenovne indekse, izračunane brez upoštevanja prispevka dividend in torej zajemajo zgolj spremembo tečajev delnic, in ne donosnosti. Donosnosti indeksov so v tem primeru nižje. Ker menimo, da takšna uporaba cenovnega indeksa ni najbolj ustrezna, smo upoštevali indekse, ki vključujejo celotno donosnost (angl. net total return). Ta vključuje tudi prejete in znova vložene dividende, zaradi česar je donosnost višja od drugih oblik indeksov. Z našo izbiro se strinjajo tudi na NLB Skladih. »Za benchmarke so najbolj pošteni tako imenovani indeksi net return, kjer se pri izračunu sicer upoštevajo dividende, vendar so te znižane za zadržane davke, saj ko govorimo o delniških skladih, ti večinoma dejansko prejmejo in vnovič vložijo dividende, znižane za omenjene davke.«

Zakaj primerjalni indeksi

Pri ocenjevanju vzajemnih skladov nameravamo na Mojih financah tokrat po novem upoštevati primerjalne indekse posameznih skladov.

Letos na reviji Moje finance namenjamo več pozornosti izbranim primerjalnim indeksom posameznih skladov, saj jih nameravamo upoštevati pri ocenjevanju vzajemnih skladov. Do zdaj smo pri ocenjevanju upoštevali benchmarke, ki sta jih Jan Koradin in Samo Lubej sestavila za vsako ocenjevalno kategorijo. Delno je zaradi tega iz ocenjevanja izpadla slaba polovica skladov, ki se niso uvrstili v kategorije. Z upoštevanjem primerjalnih indeksov bo mogoče oceniti vse vzajemne sklade, ki se tržijo pri nas. Teh je približno 250. »To bo naredilo ocene še bolj zanimive in bo v ospredje postavilo katerega izmed upravljavcev, ki so bili do zdaj kljub dobremu upravljanju zapostavljeni,« pojasni Koradin.

Seveda brez pomoči dzujev ne bo šlo. Smo pa že imeli nekaj težav. Nekateri dzuji benchmarkov ne razkrivajo. V Triglavu Skladih zaradi politike podjetja teh indeksov ne razkrivajo, vseeno pa so nam za Triglav Balkan posredovali donosnosti indeksa, s katerim omenjeni sklad tekmuje. »Imamo širok nabor skladov z različnimi naložbenimi politikami. Nekatere izmed teh zahtevajo kompleksno sestavo kriterijskega indeksa iz več uradno objavljenih indeksov, v nekaterih primerih pa je potreben tudi lasten izračun, ker uradni indeksi niso na voljo. Po drugi strani pa je javna objava kriterijskih indeksov povezana tudi s pravicami do uporabe blagovne znamke ponudnikov indeksov. Zaradi vseh omenjenih razlogov se v naši družbi nismo odločili za javno objavo kriterijskih indeksov,« pojasnjuje Sašo Ivanovič iz Triglava Skladov.

Pri NLB Skladih, kjer primerjalne indekse vlagateljem sicer pojasnijo, vendar pa jih v prospektih ne objavljajo, pravijo, da je razlog tudi finančni: »Če benchmark javno objaviš, denimo v prospektu, je za to navadno treba plačevati licenčnine. Glede na to, da vsem zainteresiranim vlagateljem to razkrijemo, bi bil ta strošek neupravičen.«

V tujini pa je praksa takšna, da upravljavci javno objavljajo pripadajoči benchmark in v mesečnih poročilih objavljajo tako donosnosti vzajemnih skladov kot tudi njihovih primerjalnih indeksov, opaža Koradin. Seveda si želimo, da bi se to spremenilo tudi v Sloveniji; ne nazadnje si vlagatelji, ki upravljavcem zaupajo svoje prihranke, preglednost zaslužijo. Verjamemo, da je to mogoče spremeniti. Priprave na ocenjevanje naj skladov in naj upravljavcev že potekajo, končne izsledke pa bomo objavili v februarski reviji Moje finance.

uspesnost.1381848716.JPG.o.600px.1381848745.jpg

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (anketa) V slovenskih delnicah imamo več kot 30 tisočakov 4

Dobri dve tretjini anketirancev kupuje slovenske delnice, ker prinašajo lepe dividende. V povprečju so slovenski blue chipi vlagateljem...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (svetovalnica) Jože ne ve, ali ima še vedno račun in delnice pri KDD. Kako naj preveri?

Z letom 2017 so imetniki vrednostnih papirjev morali te prenesti z registrskih računov. Kar 66 tisoč Slovencev tega še ni storilo....