Do električnega kolesa po polovični ceni. Kako pa?
  15.11.2013  |  10:01
Čas branja: 5 min
Si predstavljate, da kupite novo električno kolo za 564 evrov namesto za 1.100 evrov; ali pa recimo novi Applov ipad za 30 odstotkov ceneje, kot ga prodajajo v trgovini; to vam lahko uspe, če kupujete na licitacijah kot Maja, Dušan in še mnogo drugih

Članek je bil objavljen v septembrski številki revije Moje finance.

Po naključju sem odkrila dražbo električnega kolesa, ki je potekala prek Računalniških novic. Redna cena kolesa je bila okrog 1.100 evrov. Dražbi sem se pridružila, ko je imelo ceno 400 evrov. Odločila sem se, da ponudim 500 evrov, zadnji dan pa sem ponudila še zadnji znesek 564 evrov in zaprla brskalnik. Pozneje sem dobila obvestilo, da mi je uspelo zmagati in kolo sem dobila po polovični ceni, zaupa svojo izkušnjo Maja in nadaljuje: »Še vedno redno spremljam ponudbe in se prijavim, če se mi zdi kaj zanimivega. Tako sem kupila neko knjigo in vsakič dobim stvar približno pol ceneje, kot če bi jo kupila po redni ceni, postopek pa je zelo preprost.«

licitacija-ss.1379104412.jpg.o.600px.jpg

Dražbe večinoma potekajo po spletu, včasih tudi osebno, ponujajo se tako novi kot rabljeni predmeti, ponudniki pa so posamezniki in tudi podjetja. Draženje poteka tako, da ponudnik postavi izklicno ceno, pod katero se ne more prodati. Zainteresirani začnejo tekmovati za izdelek, tako da ceno zvišujejo. Včasih so postavljena pravila, za koliko najmanj moramo ceno povišati, koliko časa pred koncem dražbe se cene ne smejo več zviševati in podobno. Vsak zase se odloči, koliko je še pripravljen dati za izdelek, in ko ni več dražitelja, ki bi ponudil višjo ceno oziroma se dražba časovno konča, se izdelek proda najboljšemu ponudniku.

»V časih varčevanja, ko vsak evro šteje, so dražbe seveda zanimive. Zato ne preseneča, da je ena izmed bolj uspešnih dražb v zadnjem času vgradnja avtoplina. Druge zanimive so bile še tedenski paket v Bohinj Park EKO Hotelu, e-kolo, Applov tablični računalnik ipad ter tečaj programiranja v programu Java. Večina izdelkov doseže od 60 do 80 odstotkov prodajne vrednosti izdelka,« našteva Mitja Pritržnik iz podjetja Nevtron & Company, ki izdaja Računalniške novice in revijo Študent, kjer redno objavljajo različne dražbe. Pravi, da jih izvajajo štirikrat na teden, njihova največja pa vedno traja od sobote do petka. »Zanimivo je še, da so pri tečajih in kotizacijah za dogodke dosežene cene precej nizke glede na siceršnjo vrednost. Zgodilo se nam je, da smo vavčer za izobraževanje v centru B2 v vrednosti tisoč evrov prodali za samo 107 evrov ter tečaj za razvoj iOS aplikacij za 290 evrov, sicer pa stane 785 evrov,« navaja Mitja Pritržnik.

Med največjimi spletnimi ponudniki dražb pri nas je sicer portal Bolha.com, kjer lahko oddate avkcijski oglas ali pa sodelujete v dražbi tudi sami. Navadno sta postavljena najmanjši in največji znesek za ponudbo, določen pa je seveda tudi konec dražbe, največkrat je to v sedmih ali 30 dneh od objave. Te oglase najlaže najdete, če jih poiščete med prodajnimi oglasi. »Dražbe so sicer stalnica na Bolha.com, a ne zajemajo velikega deleža malih oglasov, saj je med vsemi oglasi na portalu dražbenih manj kot odstotek,« pravi Maruša Grah iz Bolha.com in doda: »Zdi se, da imamo Slovenci še vedno raje jasno določeno ponudbo, kjer vse izvemo črno na belem. Izkušnje uporabnikov kažejo, da so poskusi zniževanja cene pri nas zelo pogosti, vendar se tovrstno pogajanje dogaja v stiku med prodajalcem in kupcem. Draženje nam torej ni tuje, le raje ga opravljamo, ko imamo že stik s prodajalcem.«

Ena izmed bolj uspešnih licitacij v zadnjem času pri nas je bila vgradnja avtoplina, pravi Mitja Pritržnik.

Razglednice za milijon evrov

Dražba, ki ima na Bolha.com ta hip nastavljeno najvišjo izklicno ceno (začetek septembra, op. a.), oglašuje zbirko umetniških razglednic Maksima Gasparija po začetni ceni milijon evrov. Veliko prahu je nazadnje dvignil tudi dražbeni oglas za domnevno ukradeno spominsko obeležje JBTZ, ki so ga morali odstraniti, saj uporabnik ni navedel pravilnih podatkov ob registraciji. Pred dezaktivacijo je oglas prejel 93 ponudb, zadnjo v višini 27 tisoč evrov. Več kot polovica dražbenih oglasov je sicer v kategoriji Hobi, zbirateljstvo. »Vedno je veliko zanimivih predmetov, precej med njimi tudi starinskih. Lahko najdete od kajaka pa do lovskega roga. Velikokrat pa opažam, da prodajalci postavijo ceno, ki bi jo radi fiksno dosegli, in potem upajo, da se bo čudežno zvišala,« pove Dušan, ki se redno udeležuje dražb na spletnih dražbenih straneh.

Kaj pa se z licitacijami dogaja na največji spletni tržnici eBay? Po hitrem pregledu lahko ugotovimo, da je ponudba izjemno obsežna in velikokrat po končani dražbi tudi cenovno ugodna, a je treba biti pazljiv, saj se hkrati pojavljajo tudi določene pasti globalnega okolja. Te poskušajo čim bolj omiliti z varnostnimi mehanizmi, kot je plačevanje prek PayPala, ki omogoča varnost plačevanja tako, da ni treba zaupati številke svoje kreditne kartice prodajalcu niti pošiljati gotovine. »Dražbe večinoma delujejo po enakem načelu. Večja razlika je le v tem, da eBay omogoča izvedbo transakcije med prodajalcem in kupcem na svojem spletnem mestu,« nam na kratko pojasni razliko Maruša Grah.

»Na eBayu morate biti pozorni na ocene prodajalcev, saj lahko hitro naletite na lažne oglase in po opravljenem plačilu ne dobite želenega izdelka,« opozarja sogovornik Dušan. Previdnost torej nikoli ni odveč. »Na spletu lahko najdete veliko nasvetov, kako dražiti na eBayu, a sam navadno v zadnjih minutah postavim najvišjo zame sprejemljivo ceno. Včasih ni odveč poskusiti pisati ponudniku izdelka in ponuditi določeno ceno; če jo sprejme, lahko konča dražbo in vam izdelek proda takoj. Najbolje je, da si pred začetkom dobro preberete njihova navodila,« še svetuje Dušan.

Na spletu lahko najdemo tudi dražbe, ki potekajo po drugačnih pravilih od tistih, ki smo jih navajeni. Ena izmed slovenskih spletnih strani Izlicitiraj.si na primer ponuja licitacije, pri katerih je treba ponuditi najnižjo možno edinstveno ceno, torej nasprotno kot sicer. Na njihovem portalu je sicer treba predhodno kupiti kredit, s katerim lahko sodelujete v dražbi in vam ga ne vrnejo, če v dražbi ne zmagate. Na voljo so tudi dražbe določenih vrst predmetov, kot so stari stripi na Striparna.com.

Na dražbi vsakič dobim stvar približno pol ceneje, kot če bi jo kupila po redni ceni, je navdušena Maja.

Policijske dražbe

Ne na spletu, temveč v živo pa so že dolgo znane tako imenovane policijske dražbe. »Pogosto se udeležujem teh dražb, ker si tam kupim slabše ohranjeno kolo, ki ga potrebujem za prevoz po mestu in mi ga vsakih nekaj mesecev ukradejo. Dražba poteka ustno in pogosto so kar dobro obiskane, zato lahko začetna izklicna cena kolesa, ki se največkrat vrti okrog 10 ali 20 evrov, kar lepo zraste in se nakup niti ne splača več. Večina pride tja po dražja športna kolesa, pri katerih se prihranek res pozna,« pove redni obiskovalec dražb Darko.

Posamezne policijske uprave redno organizirajo dražbe, na katerih najdete veliko najdenih ali zaseženih koles, ki jih lastniki niso prevzeli, pa tudi druge stvari. Kdaj, kje in kako potekajo dražbe, je objavljeno na spletnih straneh policijske uprave, udeležijo pa se je lahko vsi zainteresirani in kupljeno stvar na mestu samem plačajo z gotovino ter odpeljejo. Navadno jih na vsaki večji postaji organizirajo enkrat do dvakrat na leto.

Dobrodelne dražbe

Med bolj znanimi oblikami dražb, ki velikokrat potekajo v okviru uglednih dogodkov, so dobrodelne dražbe. Največkrat podjetja ali slavne osebnosti za dražbo poklonijo predmete, ki imajo spominsko vrednost. Pojavijo se tudi ponudbe, kot je večerja s slavno osebnostjo, ki včasih dosežejo vrtoglave cene. Včasih tudi umetniki svoja dela namenijo dražbi, ampak v tem primeru med organizatorji dobrodelnih dražb in umetniki velja nekakšen dogovor, da avtorju umetniškega dela pripada polovica na dražbi dosežene cene (75 odstotkov izklicne), smo že pred časom lahko brali v Financah. Izkupiček tovrstnih dražb se največkrat nameni določeni organizaciji ali posamezniku, ki potrebuje pomoč. Seveda so tovrstne dražbe tudi priložnost za znane osebnosti, da pokažejo svojo dobroto svetu.

Pazljivo, prevare!

Poleg priznanih ponudnikov dražb na spletu pa se pojavljajo tudi lažni. Ena izmed takih so bile »peni avkcije«, na katere so že pred nekaj časa opozarjali na Zvezi potrošnikov Slovenije. Zdaj pravijo, da informacij o »svežih« prevarah s področja dražb ta hip nimajo. Enako pravijo na ministrstvu za gospodarstvo, kjer svetujejo porabnikom. Od tujih spletnih mest pa po forumih opozarjajo predvsem na Dealdash.com, Bidcactus.com in podobne strani, za katere je sicer zapisanih veliko nasprotujočih si informacij, zato previdnost ni odveč.

Avtorica članka je Nina Simič.

Izšla je oktobrska številka revije Moje finance!

Kaj prinaša najnovejša izdaja revije, si lahko ogledate v galeriji.

Revija je sicer naprodaj v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (anketa) V slovenskih delnicah imamo več kot 30 tisočakov 4

Dobri dve tretjini anketirancev kupuje slovenske delnice, ker prinašajo lepe dividende. V povprečju so slovenski blue chipi vlagateljem...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (svetovalnica) Jože ne ve, ali ima še vedno račun in delnice pri KDD. Kako naj preveri?

Z letom 2017 so imetniki vrednostnih papirjev morali te prenesti z registrskih računov. Kar 66 tisoč Slovencev tega še ni storilo....

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...