Kako služijo Čakarmiševi zvezdniki
  22.10.2013  |  09:52  9
Čas branja: 14 min
Začela se je sezona resničnostnih šovov. Oddaje so pravi magnet za gledalce, s tem pa tudi za oglaševalce. To dobro ve tudi Branko Čakarmiš, oče resničnostnih šovov pri nas. Kaj pa udeleženci šovov? Ali zaradi prepoznavnosti bolje živijo? Kako se jim to pozna v denarnici? Komu je uspelo unovčiti slavo? Izkušnje so precej različne. Razkrivamo življenja zmagovalcev, potem ko ugasnejo žarometi, ki jih izstrelijo med zvezde.

Članek je bil objavljen v avgustovski številki revije Moje finance.

Andrej Murko, zmagovalec šova Gostilna išče šefa

Lansko jesen je v kuharskem spopadu v šovu Gostilna išče šefa najbolje vihtel kuhalnico 30-letni Andrej Murko. V petletni najem je dobil gostilno pri Medvodah in 20 tisoč evrov zagonskega kapitala. »Življenje po šovu se mi ni spremenilo. Rad športam, kuham, imam iste prijatelje. Dobil pa sem nove izzive in delo,« opisuje. A drame po šovu vendarle ni bilo kar tako konec. Gostilno je po samo pol leta obratovanja v juniju zaprl. »O tem smo se s poptevejevci sporazumno dogovorili. Razlogi so osebni oziroma kakorkoli,« je skop s pojasnili. Drezamo naprej: »Na začetku je bilo veliko obiskovalcev, a razmere v Sloveniji niso lahke, sploh pa ne za gostince. Bili so precej visoki stroški, odločil sem se, da ne bom tvegal in zabredel v dolgove.« Menda je samo za najemnino plačeval 4.500 evrov na mesec. Na kuharski šov bi se vseeno spet prijavil, pravi. Letos jeseni se obeta nov šov, tokrat z nagrado 50 tisoč evrov. »Denar je še najbolj pametna nagrada. Verjetno so tudi na POP tv spoznali, da niso najboljši časi za gostinstvo,« razmišlja. Kljub vsem peripetijam meni, da je dobro izkoristil slavo. Po zaprtju gostilne je dobil precej ponudb za delo. »Medtem ko sem prej delal za sedem evrov na uro, zdaj lahko zaslužim več,« pravi.

murko-andrej-xx.1373987195.jpg.o.600px.jpg
"Denar je še najbolj pametna nagrada, gostilno pa sem po pol leta zaprl," pravi Andrej Murko, zmagovalec šova Gostilna išče šefa.

Matej Drečnik, zmagovalec šova Kmetija išče lastnika

Devetindvajsetletni Matej Drečnik je leta 2011 postal prvi kmet šova Kmetija išče lastnika. Dobil je kmetijo v Cerkljah ob Krki in 6.300 evrov. »Življenje po šovu se mi je zelo spremenilo. Kamorkoli grem, me vsi poznajo. Prva dva meseca je bilo lepo, potem imaš vsega skupaj vrh glave. Nimaš miru, zasebnosti. Nekateri mediji pa še pišejo neresnice. Takšne stvari te ubijejo,« iskreno pripoveduje. Kaj se dogaja s kmetijo? »Še vedno je v moji lasti, dal sem jo tudi naprodaj, a si vmes premislil. Tam je raj na Zemlji, a po dveh letih od konca šova imam še vedno obiskovalce. Govorim jim stalno isto, tako da sem že malo psihično bolan,« opisuje. Konec junija je dokončno sklenil, da kmetijo proda za 280 tisoč evrov. »Ne bo je težko prodati, saj je bilo vedno zanimanje za nakup,« je suveren. S kupnino si bo kupil novo hišo z zemljo, saj želi tudi v prihodnje kmetovati. Ni mu žal, da se je prijavil na šov. »Od udeležencev sem največ od šova imel jaz. Tudi finančno sem si opomogel,« sklene.

drecnik-matej-xx.1373987195.jpg.o.600px.jpg
Matej Drečnik se je pred kratkim odločil, da prisluženo kmetijo proda za 280 tisočakov.

show.jpg.o.600px.1373988087.jpg

Demetra Malalan, zmagovalka X Factorja

Demetra je lani kot 15-letnica z vokalom prepričala publiko in žirante v šovu talentov X Factor. »Postala sem medijsko prepoznavna, veliko sem nastopala, posnela tri single, dva videa,« našteva. A vse ni tako, kot bi moralo biti. »Še vedno čakam na glavno nagrado - to je album,« potoži. Zdaj okuša tudi surovost šovbiznisa. »Nastopov je bilo po koncu šova veliko, a sčasoma čedalje manj, zdaj jih skorajda ni. Na začetku sem nekaj denarja od nastopov dobila, potem vse manj. Zaradi nastopov po vsej državi sem imela ogromno stroškov, ki pa jih navadno nisem dobila povrnjenih. Prepričevali so me, da so nastopi dobri za mojo promocijo. Vsi želijo dobrodelne nastope. Na začetku je še nekako šlo, zdaj malo slabše,« priznava. Izkušnja ji je vseeno dala nekaj neprecenljivega: »Gotovo ne bom mogla živeti od petja. Še glasbeniki, ki so dolgo na sceni, težko živijo. Pri nas ni občinstva za pop glasbo, je pa za rock in narodno-zabavno.« A mladenka pravi, da ji ni žal, da je bila del X Factorja. »Dobila sem veliko izkušenj, postavljati sem si začela izzive, nisem več sramežljiva, sem bolj vztrajna, motivirana. Čutim spremembo v sebi,« našteva.

malalan-demetra-xx.1373987196.jpg.o.600px.jpg
"Nastopov je bilo po koncu šova precej, a sčasoma vse manj, zdaj jih skorajda ni," pravi Demetra Malalan.

Alja Krušič, zmagovalka šova Slovenija ima talent

Zmagovalka zadnjega šova Slovenija ima talent je 17-letna Alja Krušič iz Ribnice pri Pohorju. Na šov jo je prijavil oče. »Želeli smo preizkusiti, ali ima Alja karizmo in kako se bo širša javnost odzvala nanjo. Pevska kariera je vendarle odvisna od javnosti. Šov je bil tudi preizkus zanjo, da vidi, ali je njena želja postati pevka prava,« pojasnjuje oče Jože Krušič, sicer ravnatelj osnovne šole. Nadarjenost ni vse, potrebna je tudi dobra promocija. In prav to zagotovijo šovi talentov, je prepričan. Zmaga je Alji prinesla 50 tisočakov in enoletno pogodbo z glasbeno založbo Menart Records. Po izreku Kuj zlato, dokler je vroče so zanjo že pripravili prvo pesem. »Tudi ponudb za nastope je več kot dovolj,« doda oče. »Za nastope je plačana in dobi povrnjene tudi potne stroške,« se čudi našemu vprašanju, ali je zanje tudi plačana. Prvi test nevoščljivosti je Alja že okusila, ko je nekdo poslal njene gole fotografije v javnost. »Nevoščljivost je slovenska folklora,« komentira oče in doda: »Nismo razmišljali o zmagi, zdaj je to treba sprejeti. Z ženo imava tudi nekaj glasbene kilometrine in približno veva, kako stvari tečejo.« In kašni so načrti? »Počasi, nič prehitro, da Alja ne pregori,« odgovori.

krusic-alja-xx.1373987197.jpg.o.600px.jpg
Alja Krušič, zmagovalka šova Slovenija ima talent 2013

Kaj naj Alja Krušič s 50 tisoč evri

Alji Krušič je zmaga na šovu prinesla 50 tisočakov. »To je Aljin denar. Dobila ga bo ob polnoletnosti (čez leto dni, op. a.), do takrat bomo denar zanjo naložili. Pozneje ga bo verjetno vložila v glasbeno kariero,« pojasnjuje oče Jože Krušič. Kam ga bo naložil, ne ve. »Za obdobje leta dni svetujem zelo varno naložbo. Poiščite najboljši depozit ali zanimiv bančni certifikat z dospelostjo leta dni in garancijo glavnice ter donosa,« mu predlaga osebna finančna svetovalka Katja Majerle iz Individe.

Činčevih »90 tisočakov«

Zgodbe zmagovalcev so različne, tako kot tudi njihove glavne nagrade. Jeseni, ko prihajajo na male zaslone novi šovi, organizatorji obljubljajo službo, denar, avtomobil, estrado, ljubezen. A zdi se, da na koncu šteje samo denar. Najvišje nagrade pri nas so bile pri šovu Big Brother, prvič 75 in drugič 90 tisočakov. »Denar je pomemben motivator, sploh v današnjih zaostrenih časih,« se zaveda programski direktor na Pro Plusu Branko Čakarmiš, ki velja za očeta resničnostnih šovov pri nas. »Nagrade so dovolj visoke, da so motivacijske, in dovolj nizke, da zmagovalcev socialno ne izolirajo,« ocenjuje Nikolaj Mejaš, psiholog iz OK Consultinga. Kaj pa o svoji 90 tisoč evrov vredni nagradi pravi Jože Činč, zmagovalec Big Brotherja Slavnih? »Teden dni po zmagi sem dobil na svoj račun izplačanih 67.500 evrov, saj so mi odbili 25 odstotkov davkov. Naslednje leto sem plačal še dobrih 12.500 evrov dohodnine. Torej, nisem dobil 90, ampak 55 tisoč evrov. Za 10 tednov sedenja v eni bajti pa to ni slabo,« pojasnjuje. Kaj je z denarjem storil? Z ženo sta nekaj denarja donirala družinam v stiski, del porabila za poroko, lepši del zneska pa vezala v banki, našteva.

cinc-joze-br.1373987198.jpg.o.600px.jpg
"Skoraj 55 tisočakov za 10 tednov sedenja v bajti ni slabo," je zadovoljen Jože Činč, zmagovalec Big Brotherja Slavnih.

Plačilo za sodelovanje

Ker udeleženci šovov soustvarjajo oddajo, nas je zanimalo, ali so za to tudi plačani. »Honorarji tekmovalcev resničnostnih šovov so del pogodbenih dogovorov, o katerih ne govorimo,« odgovarjajo na POP tv. Kaj pa o tem pravijo udeleženci? V šovu Gostilna išče šefa so dobili sedem evrov bruto honorarja na dan. Zmagovalec Andrej Murko, ki se je obdržal celih 70 dni, kolikor je trajal šov, je prejel 490 evrov bruto plačila. »Ravno dovolj je bilo za cigarete,« pravi. Matej Drečnik iz Kmetije zneska ni želel komentiral, češ da zaradi pogodbe ne sme. Prav tako višine honorarja ni razkril Jože Činč: »Vsak od udeležencev se je sam pogodil za tedensko tarifo. Dobro sem se pogodil in bil s honorarjem tudi zadovoljen.« Za udeležence Big Brotherja Slavnih so verjetno veljala drugačna pravila kot za preostale, »navadne« udeležence.

Zvezdnica Maja Keuc po drugi strani pravi, da udeleženci šova Sloveniji ima talent honorarja niso dobili. Kaj pa honorarji v Baru? »Naš honorar je bil precejšen, pravzaprav višji, kot so ustvarjalci pričakovali, saj je bil odvisen od ustvarjenega dobička, ki pa je bil kar precejšen,« nam je zaupal Mišo Stevanović, ki se je leta 2005 pojavil v Baru. Za 12 tednov je prejel okoli 1,2 milijona tolarjev (pet tisoč evrov) oziroma sto tisočakov na teden (420 evrov). »Ustvarjalci so očitno ugotovili, da udeleženci 'preveč' zaslužimo in so v prihodnjih šovih to omejili. Še dobro, da sem bil v prvem resničnostnem šovu,« doda.

keuc-maja3-xx-1.1373987199.jpg.o.600px.jpg
"Ogromno sem nastopala in delala, a sem bila premlada in nepripravljena, zato nisem znala razmišljati poslovno," priznava Maja Keuc iz šova Slovenija ima talent.

Kako unovčiti slavo

Glavne nagrade in honorarji pa niso vse, kar lahko zaslužijo udeleženci takšnega šova. »Sodelovanje v resničnostnih šovih in šovih talentov je odlična priložnost za karierni uspeh, če veš, kaj želiš v življenju. Če tega ne veš, potem je to samo zanimiva dogodivščina,« poudarja Branko Čakarmiš. »Bolj kot slava je motivator postati uspešen, pomemben, priznan član družbe, da te drugi spoznajo, cenijo,« meni Mejaš, ki pomaga pri izbiri kandidatov za tovrstne šove. Komu se splača takšna prepoznavnost? »Še zlasti tistim, ki so bili pred šovom 'nihče' in v šovu postanejo 'nekdo'. Če odidejo iz šova s pozitivnimi referencami - da so v redu ljudje, znajo delati, so pripravljeni sodelovati, prilagodljivi, zanimivi - laže dobijo delo, dobro plačilo, več priložnosti za uspešnost in pomembnost,« našteva. Poglejmo, kako so prepoznavnost unovčili Mišo Stevanovič, Jože Činč in Maja Keuc.

»Udeležba se mi je splačalo tako osebnostno kot finančno. Prvo ponudbo sem dobil takoj po šovu. Za istega naročnika sem v enem koncu tedna delal na petih različnih lokacijah po dve uri in zaslužil tri povprečne mesečne plače. Vzporedno sem s kolegoma najel bar v Mariboru. Karkoli sem takrat ponudil na trg - bodisi storitev, svetovanje bodisi svojo podobo - za vse sem lahko iztržil soliden znesek. Že pred Barom sem odprl podjetje, ki ga imam še danes. Ko sem prišel iz Bara, sem razmišljal, kako najpametneje izkoristiti udeležbo in prepoznavnost. Odločil sem se prodajati znanje in izkušnje različnim lastnikom lokalov, klubov, restavracij. Delal sem kot menedžer diskoteke, restavracije, kluba, vmes najel lokal, vodil oddajo na televiziji. Vedno sem dal od sebe maksimum in bil za to solidno plačan, razen nekaj izjem, ko so mi ostali dolžni,« opisuje Mišo Stevanovič iz Bara. Danes je nekakšen krizni menedžer. Rešuje težave večjega gostinskega podjetja. Iz miniFipo je razvidno, da so bili čisti prihodki njegovega podjetja v letu 2012, ko se je pojavil tudi v vlogi komentatorja v šovu Gostilna išče šefa, 103 tisoč evrov, leto prej pa 48 tisoč.

fb mf
Spremljajte nas tudi na FB.

Kako pa je prepoznavnost zaradi šova Big Brother Slavnih unovčil Jože Činč? »Bil sem poznan že pred šovom, a potem sem postal še bolj prepoznaven. Po šovu sem imel možnost bolje promovirati svojo glasbeno skupino. Dobil sem nekaj pokroviteljev, službo na Radiu Maxi, kjer sem lani začel delati jutranjo oddajo. Redna zaposlitev mi pred petimi leti ni dišala, saj so bili honorarji višji od plače. Zdaj, ko sem prišel v leta, in začel racionalnejše razmišljati, imam z zaposlitvijo kvazivarnost.« Podjetja sicer nima registriranega.

Maja Keuc, zvezdnica šova Slovenija ima talent, pravi, da se ji je po šovu precej izboljšal njen osebni proračun: »Ogromno sem nastopala in delala, a sem bila premlada in nepripravljena, zato nisem varčevala oziroma znala razmišljati poslovno. Nenadno prepoznavnost sem še kar dobro unovčila, seveda bi veliko stvari lahko tudi bolje izpeljala. Ogromno denarja sem zaradi nevednosti tudi izgubila. Finance mi je urejal oče prek espeja,« se spominja. Pa danes? »Moj prvotni načrt je selitev na Švedsko, kjer želiva s fantom (sicer pevec švedske skupine Dirty Loops, op. a.) ustanoviti lastno produkcijsko hišo. To sta moj novi začetek in priložnost, da zgradim kariero, kot je prav. Želim živeti od glasbe. Še vedno nastopam, a bolj redko. Študiram v Rotterdamu. Ne morem delati nečesa, v čemer ne uživam, a zavedam se, da lahko iztržim več. Veliko ljudi je začutilo, da glasbe, ki sem jo ponudila, nisem čutila. Ne grem več v to sfero, pa tudi če delam za minimalno plačo.« V letu 2011 je ustvarila 31.260 evrov čistih prihodkov, leta 2012 je espe zaprla. Dohodke je verjetno dobila izplačane še kako drugače, česar javne evidence ne kažejo.

valic-vid.1373987194.jpg.o.600px.jpg
"V življenju se srečaš s številnimi ovirami - splavaš ali se utopiš. Nihče ne bo poskrbel zate, to moraš storiti sam," novopečenim zvezdnikom svetuje Vid Valič.

Brez podjetniške žilice ne gre

Številni vseeno ne znajo izkoristiti ponujene priložnosti. »Od tekmovalcev nekaj dobi samo zmagovalec, številni si še dolgo po dogodku celijo psihične in finančne rane. Možnosti za dobiček so skoraj enake nič. To je tako kot na olimpijskih igrah - zapomnimo si dobitnika zlate medalje, preostali tekmovalci ostanejo neopaženi in neznani,« komentira Miro Kline, strokovnjak za trženje in komuniciranje. Številni novopečeni zvezdniki po šovu pričakujejo nekakšno podporo. »Kakšna podpora,« se ujezi Vid Valič, nekdanji sovoditelj šova Slovenija ima talent in voditelj oddaje Vid in Pero šov, in nadaljuje: »V življenju se srečaš s številnimi ovirami - splavaš ali se utopiš. Nihče ne bo poskrbel zate, to moraš storiti sam. Tisti, ki to obljublja, ima svoje interese. Poišči svojo pot. Znajdi se. Delaj. Zvezdnik je tisti, ki je odličen v tem, kar počne. Potrebna je seveda tudi podjetniška žilica.« Tudi Valiču se je življenje po vodenju šova talentov spremenilo. »Postal sem bolj prepoznaven. Pri nas se to šteje za dosežek, zame so bila to samo ena izmed številnih vrat, na katera moram v življenju potrkati in jih po možnosti tudi odpreti,« pojasnjuje. To potrjujejo tudi številke. Lani je pridelal 231 tisočakov prihodkov, kar je 6,5-krat več kot leta 2009, ko še ni sodeloval s POP tv.

Kako se bo razvijalo življenje po šovu, je odvisno od posameznika, se strinja tudi Činč. »Nekateri imajo žilico, drugi pač ne. Jaz jo imam. Že vse življenje se sam tržim. Ni me sram ali strah dvigniti telefona in se dogovoriti za posel. Navajen sem, da si tako služim kruh. Danes sicer ni tako, kot je bilo, a da se. Verjeti moraš vase. Če ne verjamem v to, kar prodajam, torej sebe in svoj program, sem pogorel, še preden stopim v pisarno,« pojasnjuje. »Najpogostejša napaka udeležencev je prepričanje, da je s koncem šova vsega konec, pravzaprav se trdo delo - v primeru šovov talentov - šele začne,« dodaja tudi Čakarmiš.

V zakulisju se dogajajo tudi nečednosti, le da teh gledalci ne vidimo. »Veliko je pranja možganov in zavisti,« potrdi Maja Keuc. »Veliko jih je vedelo, da sem mlada in nevedna v glasbeni industriji, in so to tudi lepo izkoristili. V glavnem pa sem bila obkrožena z dobrimi ljudmi. Včasih sem bila tudi sama trmasta in morda preveč ambiciozna,« pojasnjuje. Šovbiznis večinoma deluje povsod enako. Malo ljudi se v njem res znajde in zdrži, še opaža. Neizprosni znajo biti občinstvo in mediji, a tudi to znajo nekateri unovčiti. »Živim od tistih, ki me ne marajo. Moje občinstvo se izrazito spreminja. V prvih vrstah je veliko ljudi, ki vedo, kako delam in zakaj. Veliko nastopam, da lahko preživljam svojo družino. Nikogar s svojim delom ne oškodujem, ne kradem državi in delam pošteno, čeprav marsikdo ne,« pojasnjuje štajerski slavček Damjan Murko. Živi od nastopov, za katere je plačan do tisoč evrov, razkriva. »Mediji so nujno zlo, ki pač ponujajo neko podobo Damjana Murka. Nič nimam proti, saj sem si ta lik ustvaril sam,« pojasnjuje.

Enodnevni »junaki«

Resnica resničnostnih šovov je kruta. »Do naslednjega šova je treba 'junake' pozabiti in narediti prostor za nove,« pravi Mejaš. Se spomnite imen kandidatov, za katere ste stiskali pesti? »Dejansko gre za zvezde enodnevnice. To je logična in kruta realnost. Vse drugo so miti, legende in sanje, ki se prej ali slej razblinijo,« opozarja Kline. Z njim se strinja tudi slavček Murko: »Resničnostni šovi so začetek konca, vsaj za večino. Umetno in hitro ustvarjene zvezde, ki jih mediji in njihovi producenti izstrelijo v orbito in jih pozneje, ko jih več ne potrebujejo, z isto ihto tudi odvržejo, niso 'produkt publike'. Ni težko postati zvezda, težje je ostati. Dva trača, ena pesem, nekaj naslovnic in smo tam. Nove kvazizvezde ustvarjajo kaos, a me to ne mori, saj na naši sceni ne pozirajo dlje od leta dni.«

In kdo je po Čakarmiševem mnenju najbolje izkoristil slavo? »Maja Keuc je odlično izkoristila nastop na šovu, ker je že takrat vedela, da bo njeno življenje povezano z glasbo,« omeni Čakarmiš. A Keučeva ni bila zmagovalka šova, saj jo je v finalu premagala sedemletna Lina Kuduzović. »Iskreno povedano - takšen šov je najslabša odskočna deska za začetek kariere,« priznava Keučeva. Uspeh čez noč brez garanja ni uspeh na dolge progi. Tudi nisi pripravljen na svet, ki te čaka po tem. Mediji in televizija iz tebe naredijo, kar hočejo in kar občinstvo želi, pojasnjuje. Danes se z izkušnjami in znanjem, ki jih je v tem času pridobila, na takšen šov ne bi več prijavila, priznava.

Minljivosti se zaveda tudi Vid Valič. »Oddaje stalno umikajo s sporeda in na zaslon prihajajo nove. Moj dedek je vedno govoril: sedem let dobrih, sedem let slabih krav. To pomeni, da so v življenju vzponi in padci. Zdaj mi gre dobro, čez nekaj časa morda ne bo šlo.« Mladi komik je pripravljen tudi na to: »Ves čas moraš imeti zamisli. Glava mora biti vir idej, razvijanje idej pa veščina. Cilj je biti najboljši v tem, kar počneš.« Resnične zmage zahtevajo nadarjenost, dolgotrajno šolanje, odrekanje in motiviranost, močno osebnost, jasne cilje, dobro delavno etiko, debelo kožo, železno voljo, podporo družine in okolja ter kanček sreče, naštevajo sogovorniki.

Svet pred kamero je enako neizprosen kot svet za kamero, morda še bolj. Na koncu zmagajo najbolj iznajdljivi. Stevanović, Keuc, Činč, Valič ... vsi so bili nekoč na začetku nepoznani. Da unovčiš prepoznavnost, potrebuješ podjetniško žilico, strategijo, cilj. Zvezdniki so pravzaprav podjetniki.

Zvezdništvo po slovensko

Pri nas nimamo zvezd v hollywoodskem pomenu besede, meni Branko Čakarmiš, ki je tudi sam kot član žirije postal bolj »znan«. Ne izpolnjujemo niti prvega pravila zvezdništva - nedostopnosti. Slovenske »zvezde« lahko srečamo kjerkoli, dodaja. Igralec Matjaž Javšnik je pred kratkim v oddaji Tednik povedal, da nekateri estradniki nimajo niti za kruh. »V ozadju te scene sta blišč in beda. Nekateri vztrajajo v medijih zgolj zaradi statusa, zadovoljevanja lastnega ega. To ni nič slabega. Ne počutim se ogroženega. Delam, kar je zame dobro in predvsem dobičkonosno. Nimam slabe vesti, da sem na svojem področju najboljši,« odgovarja Damjan Murko. Takšnih zvezdnikov, ki nimajo za kruh, Vid Valič ne pozna, priznava pa: »Trg je majhen, zato moraš imeti nekaj več. Biti moraš inovativen, zanimiv in razumeti moraš poslovno stran področja oziroma trga, na katerem hočeš delovati.« »Če bi si moj otrok želel postati zvezda, bi mu svetoval, naj ne postane slovenska, temveč globalna "zvezda",« konča Čakarmiš.

»Resnični zmagovalci so organizatorji šovov«

Kolesja resničnostnih šovov poganjajo gledalci. Vsi šovi so dosegli izjemne rezultate gledanosti, med najbolj gledane sodijo šovi talentov, pravi Branko Čakarmiš. Najbolj gledana oddaja desetletja na slovenskih televizijah je bila finalna oddaja prve sezone šova talentov. Oddajo si je ogledalo 31 odstotkov od vseh gledalcev, ki so bili v času oddaje pred TV-zasloni, in 75 odstotkov gledalcev od 18. do 49. leta. »Gre za zelo visoko gledanost in delež gledalcev ne glede na vsebino in državo,« potrdi profesor Igor Vobič z ljubljanske fakultete za družbene vede. Gledanost je z leti nekoliko manjša, a še vedno razmeroma visoka. »Šovi so dobro gledani, ker zadovoljijo osnovno človeško potrebo - radovednost,« pouči Čakarmiš. A v ozadju je še veliko več. »Resničnostni šovi so odlično ogledalo vrednot družbe,« poudarja psiholog Mejaš.

cakarmis-branko-xx.1373987223.jpg.o.600px.jpg

Edini resnični zmagovalec je organizator šova, pa meni Miro Kline. To potrjujejo tudi številke tako doma kot v tujini. Največja krava molznica je recimo pevski šov American Idol. V samo pol ure zaslužijo 6,6 milijona dolarjev oglasnih prihodkov, kar je največ od vseh televizijskih oddaj v ZDA, piše revija Forbes. Na sezono se njihovi prihodki približajo milijardi. Koliko oglaševalskega denarja kapne Pro Plusu zaradi recimo šova talentov, žal nismo izvedeli, zato smo se sami poigrali s številkami. Za 30-sekundni oglas med oddajo računajo osem tisoč evrov. Ocenjujemo, da so z zadnjo sezono ustvarili blizu šest milijonov evrov prihodkov. Upoštevali smo oglasne prihodke za posamično oddajo ob upoštevanju pripadajočega trajanja oglasnih blokov ter različnih dejavnikov gledanosti in s tem popuste na ceno oglasov. Pri oceni prihodkov od SMS-glasovanja smo predvidevali, da polovica prihodkov pripada operaterju, polovica POP tv. Za vsako oddajo smo ocenili število prejetih SMS, v polfinalnih oddajah 50 tisoč prejetih in finalni 70 tisoč.

Toda po drugi strani je s takšnimi šovi tudi precej stroškov. »Med dražje, torej tiste, ki presegajo milijon evrov, sodijo X Factor, Big Brother, Slovenija ima talent, Gostilna išče šefa, Kmetija, z nekoliko nižjimi stroški pa deluje denimo Supermodel Slovenije,« naštevajo na Pro Plusu. Gostilna išče šefa je edini šov, ki so ga razvili na Pro Plusu sami. »V povprečju se na račun lokalne produkcije iztrži od 30 do 40 odstotkov več kot pri vsebinah iz tujine. Kljub stroškovni intenzivnosti šovi še vedno sodijo med najbolj donosne projekte naše medijske hiše,« priznavajo na Pro Plusu. In koliko dobička so ustvarili recimo s šovom talentov? Po naši oceni so iztržili 1,5 milijona evrov dobička pred davki, ob upoštevanju, da se polovica oglasnih prihodkov nameni za plačilo licence in da so produkcijski stroški sezone dosegli okroglih 1,5 milijona evrov.

Čeprav gredo takšni šovi marsikomu na živce, pa jim Čakarmiš napoveduje lepo prihodnost. Na Pro Plusu so jih predvajali že 21, vse od leta 2002. »Resničnostni šovi bodo ostali pomembna programska prvina še nekaj časa. So vsebinsko najbolj atraktivni, ekonomsko najbolj učinkoviti. Danes težko najdete evropsko komercialno televizijo, ki v svoji shemi nima resničnostnega formata.«

Selekcija prihodnjih »zvezdnikov«

Pred kamere ne pride vsak prijavljenec. Na prvo sezono šova talentov se je prijavilo 2.500 kandidatov, na preostali dve več kot 1.500, pred kamere stopi okoli 240 tekmovalcev na sezono. Pri Big Brotherju, Kmetiji ..., kjer gledalci spremljajo 12 tekmovalcev, pred kamere pride približno odstotek prijavljenih, pravijo na Pro Plusu. V ožji krog se uvrsti do 80 kandidatov, te preverijo psihologi. »Izbiramo različne udeležence z zanimivimi zgodbami, zgodovino. Pomemben je razvoj notranje dinamike, da tekmovalcem in gledalcem ne bo dolgčas. V šov ne spustimo nekoga, ki morda "hodi po robu",« opisuje psiholog Nikolaj Mejaš iz OK Consultinga, ki Pro Plusu pri izbiri kandidatov pomaga že od leta 2005.

mejas-niko6-br.1373987201.jpg.o.600px.jpg

Naloga je veliko bolj zahtevna kot pri izboru novih kadrov za delo v podjetju, priznava. »Nikoli ne vemo, v kakšnih razmerah in položajih se bodo udeleženci znašli, pri podjetju to vemo,« pojasnjuje. Kdo se sploh prijavi? Takšni, ki sebe doživljajo kot sposobne, nadarjene, želijo izstopati iz povprečja in menijo, da bodo tudi drugi to opazili, priznali in pozitivno ovrednotili. V tovrstnih šovih vidijo priložnost za doseganje uspešnosti in/ali pomembnosti, dodaja Mejaš. »Prepogosto jih zavedejo napačne ocene lastnih sposobnosti in zmožnosti, nerealne ambicije, lastne ali celo njihovih mam in očetov, ter nerealna želja po slavi,« pa opozarja Miro Kline.

kline-miro3-akr.jpg.o.600px.jpg

Izšla je oktobrska številka revije Moje finance!

Kaj prinaša najnovejša izdaja revije, si lahko ogledate v galeriji.

Revija je sicer naprodaj v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite.

 9

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Razno
Razno (kriptomanija) Bo bitcoin prilezel do 20 tisočakov? Se ga splača zdaj kupiti?

Bitcoin se je letos okrepil že za 243 odstotkov, prebil je magično mejo 10 tisočakov in se vzpenja proti 15 tisoč dolarjem za bitcoin....

MOJEFIN
Razno
Razno (znani Slovenci) Miha Deželak: Največ sem izgubil s hišo iz leta 1962

Priljubljeni radijski voditelj jutranjega programa Radia 1 Miha Deželak je kar teden dni pošteno »švical« na kvadrociklu in za otroke...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje 10 izdelkov, ki se jih splača kupiti poleti

Se vam zdi nenavadno, da bi julija kupovali recimo kurjavo, kosilnico ali prikolico? Očitno se to splača, saj so lahko prihranki pri teh...

MOJEFIN
Razno
Razno Začela se je poletna finančna šola za najstnike

Danes se je začela poletna finančna šola za najstnike. Potekala bo cel teden. Šole se je udeležilo 35 najstnikov, starih v povprečju...

MOJEFIN
Razno
Razno (mini pravna svetovalnica) Kaj storiti, če na letalu izvisite kot Dončić

Zadnje čase pogosto poslušamo zgodbe razočaranih potnikov, ki na dopustu niso dobili tega, kar so plačali oziroma je bil turistični...

MOJEFIN
Razno
Razno (kulinarična avantura) Na večerjo v rudnik, v popolni temi, na žičnico, jaso ali na skrivaj!

Za kulinarično doživetje ni pomembno le, kaj jemo, ampak tudi to, kje. Zato smo poiskali pet najbolj nenavadnih mest, kjer si lahko od...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (intervju) Smo veliki jamravci in super ziheraši

Slovenci smo zelo skrbni pri ravnanju s svojim denarjem, morda celo preveč, saj ga najraje hranimo kar doma. Čeprav vestno vodimo...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Kako ob službi ujeti dodatnega tisočaka? Osem konkretnih zgodb

Črt in Anuša svoje stanovanje enkrat na mesec uredita v mini restavracijo za osem gostov. Rok in Mateja pa svojo dnevno sobo že devet...