Uresničite športne sanje po drugi poti
  20.08.2013  |  09:18
Čas branja: 7 min
Številni športniki prej ali slej ugotovijo, da najvišjih zvezd ne bodo mogli doseči; toda svojim sanjam se ne želijo odpovedati, zato ostajajo v športu, ki ga imajo radi; poleg veselja še kaj dodatno zaslužijo; kaj vse počnejo?

Članek je bil objavljen v junijski številki Moje finance

Navdušenka nad zumbo Tanja zdaj za vodenje te vadbe prejme okoli 20 evrov na uro.

»Glavni razlog, poleg ljubezni do košarke, da sem postal košarkarski sodnik, je bila moja višina, kajti s 185 centimetri sem bil prenizek za resnejše ukvarjanje s košarko. Ker sem želel ostati v stiku s prijatelji in tem športom, sem se udeležil tečaja za sodnike,« je o svoji odločitvi za sodniško kariero spregovoril Damir Javor.

Če že govorimo o "karieri", moramo tudi povedati, da s sojenjem na košarkarskih tekmah ne boste ravno obogateli. »Taksa v najvišji slovenski ligi za posamezno tekmo na sodnika je 152 evrov bruto,« pravi Javor, ki na leto sodi na približno 50 tekmah v različnih ligah (Liga Telemach, ABA, Euroleague). Pri tem se lahko tudi zgodi, da v nekaj dneh na enem turnirju sodi na osmih ali celo desetih tekmah, kot je to recimo na evropskem prvenstvu. Se pa sezone med seboj razlikujejo, saj je vse odvisno od tega, kolikokrat te posamezne košarkarske zveze (KZS, ABA, FIBA) potrebujejo na tekmovanjih.

Za športnega sodnika ni obvezno, da se je kdaj tudi sam aktivno ukvarjal s športom, v katerem sodi, je pa priporočljivo, saj bolje razumeš bistvo igre.

Za športnega sodnika ni obvezno, da se je kdaj tudi sam aktivno ukvarjal s športom, v katerem sodi, je pa priporočljivo, saj bolje razumeš bistvo igre in lažje presojaš posamezne dogodke na igrišču.

fb mf
Spremljajte nas tudi na FB.

Aktivni sodnik mora biti tudi vrhunsko telesno pripravljen, da zmore slediti tekmi. Malo za šalo - to je zagotovo koristno za vse tiste, ki bi se po končani športni karieri morda polenili in se športu posvečali le še kot gledalci pred domačim televizorjem. »Po izračunih sodnik na posamezni tekmi preteče od pet do sedem kilometrov. Težava nastane, ko so na igrišču mladi igralci, stari okoli 20 let, in sodniki pri 40 oziroma že skoraj 50 letih, kar je tudi zgornja starostna meja za sodnike. Igralci imajo seveda med tekmo zamenjave, mi sodniki pa ne, a hkrati mora biti najboljša odločitev sprejeta v zadnji minuti tekme,« pojasnjuje Javor. Sam dvakrat na teden trenira z osebnim trenerjem Edom Javorjem, ki je tudi sam sodnik, ob drugih dnevih teče in igra tenis, pozimi pa se fizično pripravlja v fitnesu.

Seveda pa se mora vseskozi tudi izobraževati. Izobraževanje v obliki nekajdnevnih seminarjev organizirajo posamezne območne organizacije, obsegajo pa predavanja iz pravil igre, pravil pisanja zapisnika ter mehanike sojenja. Predavanjem sledita test in praktični del izpita. »Strošek na začetku je kotizacija, za katero dobiš tudi knjižico košarkarskih pravil in mehanike, sodniško majico in piščalko,« dodaja Javor. Kotizacija za izobraževanje je 25 evrov.

Košarkarski sodnik mora imeti tudi veljavno licenco, za katero so stroški pridobivanja minimalni, vendar pa jo je treba obnavljati vsako leto dvakrat - na začetku sezone in še enkrat vmes. Za pridobitev moraš opraviti fizični test in teorijo, sicer ne moreš soditi.

Kako pa kot sodnik soditi na najzahtevnejših tekmovanjih? Prehod v višjo ligo se seveda ne zgodi sam po sebi, ampak je odvisen od tega, koliko svojega prostega časa je kdo pripravljen vložiti v to dejavnost. »Posamezni prehod iz lige v ligo traja najmanj dve leti, tako se po približno desetih letih zelo nadarjen sodnik lahko prebije v prvo slovensko ligo. Pot do mednarodnega izpita pa je potem tlakovana še z večjimi odrekanji in zavzetim delom,« sklene Damir Javor.

javor-damir.1371604426.jpg.o.600px.jpg
»S 185 centimetri sem bil prenizek za resnejše ukvarjanje s košarko,« pravi zdaj uspešni mednarodni košarkarski sodnik

Damir Javor.

Nogomet za zahtevne

Rafael Ajdovec je nogometni navdušenec, a se s tem športom ni dolgo profesionalno ukvarjal. »Za igranje sem bil plačan le eno sezono pri NK Triglav, drugo je bilo bolj za veselje. Ko pa se v resnem nogometu nisem več videl, sem se odločil, da postanem nogometni sodnik. V sojenju sem videl večjo možnost napredka, pri tem pa bi bil še vedno del nogometa,« pojasnjuje svojo odločitev Ajdovec. Sogovornik je pomočnik sodnika na tekmah prve lige in tudi vseh nižjih ligah, za kar je moral opraviti izpite na več ravneh. »Kolikokrat sodim na sezono in koliko tekem na posamezni ravni, določi Zveza nogometnih sodnikov Slovenije (ZNSS), ki me tudi pošlje na posamezne tekme. Število tekem je odvisno od kakovosti sojenja in na podlagi tega smo tudi rangirani,« pravi Ajdovec.

Tudi nogometni sodniki, tako kot košarkarski, morajo biti dobro pripravljeni na tekmo. Priprave so fizične, psihološke pa tudi taktične in že na prvi pogled lahko vidimo, da so precej zahtevne. »Dvakrat na teden imamo organizirane treninge, hkrati pa je treba vsak dan trenirati še v lastni režiji. Poleg tega imamo redna mesečna srečanja, na katerih se preverja fizična pripravljenost ali pa imamo trening presoje ofsajda (prepovedanega položaja, op. a.) in analizo sojenja,« našteva Ajdovec. Vsekakor gre za dejavnost, za katero moraš biti pripravljen vložiti veliko svojega prostega časa.

Izobraževanje za sodnike organizira ZNSS, na nižjih ravneh pa regijska sodniška društva. Osnovni tečaj obsega deset ur, temu sledi teoretični del izpita. Nato je na vrsti praktični del - kandidat odsodi dve tekmi pod nadzorom kontrolorja, s čimer pridobi naziv sodnika pripravnika.

»Na začetku je poudarek predvsem na pravilih in njihovem razumevanju, pozneje, na višjih ravneh, pa je izobraževanje vse bolj namenjeno temu, da se sodniki čim bolj poenotimo in da naredimo čim manj sodniških napak. Veliko poudarka je na videoprikazih posameznih položajev in analizi dogodkov na tekmah,« pojasnjuje Ajdovec. Tudi napredovanje ni mačji kašelj; ko si najboljši v svojem razredu, greš lahko stopnico višje, dodaja sogovornik. Izpiti za sodnike so brezplačni, potrebno pa je vsakoletno obnavljanje.

V kontekstu globalno bogatega nogometa ne moremo mimo denarja. Se splača biti nogometni sodnik? »S sojenjem se v Sloveniji ne da preživljati, je pa to lahko dodatek k družinskemu proračunu. Honorar je odvisen od ranga tekme, na kateri sodimo,« odgovori Ajdovec, ki natančnejših številk ne izda. S podatkov na spletni strani Nogometne zveze Slovenije je razvidno, da se nadomestila za sojenje za glavnega sodnika gibljejo med 52 in 376 evri neto, odvisno od lige, prejemki pomočnikov sodnika pa so od 37 do 184 evrov neto na tekmo, prav tako odvisno od lige, v kateri poteka tekmovanje..

ajdovec-rafael.1371604427.jpg.o.600px.jpg
»V sojenju sem videl večjo možnost napredka kot pri igranju, pri tem pa bi bil še vedno del nogometa,« pojasnjuje svojo odločitev nogometni sodnik Rafael Ajdovec (prvi z desne).

Dolga pot do vaditeljice zumbe

Veliko težje kot športni sodniki pa je svoje veselje do skupinskih vadb v predpisane okvire spravila vaditeljica zumbe. Tanja - pravo ime je znano uredništvu - se je v zumbo zaljubila na prvi pogled; zmes srednje- in južnoameriških plesnih gibov in glasbe ter elementov krepilnih vaj jo je nemudoma zasvojila. Po približno dveh letih treniranja se je odločila, da tudi sama opravi osnovno licenco za zumbo. »Izobraževanje je stalo približno 270 evrov, trajalo je dva dni, vsebovalo nekaj zgodovine nastanka zumbe, razlago osnovnih plesnih ritmov in korakov ter tako imenovani masterclass - praktično utrjevanje gibov s priznanim tujim trenerjem,« se spominja Tanja.

Vendar pa za samostojno vodenje tečajev to nikakor ne zadošča, pravi Tanja. »Zumba je komercialni program, ki izhaja iz 'matere' aerobike, in je nekakšna pika na i. To pomeni, da moraš biti pred tem vsaj vaditelj skupinskih oziroma fitnes vadb in po pravilih bi moral vaditelj vsako vodeno uro izvajati pod nadzorom inštruktorja ali trenerja, kar pa se v praksi ne izvaja,« priznava sogovornica.

Cena za pridobitev naziva vaditelja je na Fitnes zvezi Slovenije približno 690 evrov, za samostojno vodenje aerobike in vseh njenih izpeljank pa moraš biti, če nisi strokoven kader s končano fakulteto za šport, inštruktor, kar pomeni dodatnih 700 evrov plačila za strokovna predavanja in praktične vaje. Šele potem sledijo izpiti iz teorije in prakse, OKS pa ti nato podeli licenco, s katero lahko v Sloveniji začneš delati. »Licenco nato pridobivaš vsako leto, čeprav si dosmrtno usposobljen za skupinske vadbe. Je pa res, da na seminarjih spoznaš novosti v vadbah, od pripomočkov do vedno novih izpeljank. Zdi pa se mi, da si tako predvsem omogočajo stalen dotok denarja,« razmišlja Tanja.

Sogovornica, ki je sicer zaposlena v javni upravi, ima popoldanski espe za skupinsko vadbo, s čimer si poskuša izboljšati dohodke. Zumbo vodi približno dvakrat na teden po eno uro, izjemoma kakšno več, če nadomešča kolegico. Urna postavka vaditelja se giblje od 15 do 25 evrov, odvisno od lokacije. »Zanimivo je, da v Ljubljani vaditelji marsikje dobivajo po 18 evrov na uro, v Mariboru pa za uro vadbe večinoma zaslužijo po 25 evrov,« pravi Tanja.

Vaditelj bi se torej težko preživljal samo z vodenjem vadbe, saj ne nazadnje precejšen del zaslužka porabi za izobraževanje in licence. »Poznam peščico inštruktorjev, ki se preživljajo izključno s športnimi vadbami - imajo raznovrstno ponudbo vadb za čim več ciljnih skupin, prodajo prehranskih dopolnil in oblačil za šport. Ogromno pa je dela na črno, tudi stranke jim plačujejo na roke in so nelojalna konkurenca preostalim. So cenejši, s čimer privabijo ljudi, ki so zaradi krize, žal, vse bolj občutljivi za cene, precej manj pa za kakovost vadbe,« je slovenske razmere na področju skupinskih vadb opisala Tanja.

zumba-dance-ss.1371604427.jpg.o.600px.jpg

Bi učili smučanje?

Marsikateri nekdanji športnik konča tudi v drugih »športnih poklicih«. V naši reviji smo že objavili sočne zgodbe o radodarnih ruskih turistih, ki pozimi zasedejo naša smučišča in ki jim ni žal denarja za smučarski tečaj, s katerim spravijo v pogon svojo pregrešno drago opremo. Slovenci se radi pohvalimo, da smo (še vedno) narod smučarjev, zato je ena od možnosti, kako združiti prijetno s koristnim, zagotovo tudi učenje smučanja ali deskanja. Priporočene urne postavke učiteljev smučanja so od sedem do 12 evrov, odvisno od usvojene stopnje in licence učitelja.

»Za vodenje individualnih ur učenja turistov pri nas zadostuje že pridobljena usposobljenost U1 in licenca Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS),« pravi Blaž Lešnik, predsednik in direktor združenja. Usposabljanja za U1 in U2 (prvi dve stopnji) izvajajo smučarska društva, cena pa je odvisna tudi od vrste namestitve, kjer poteka usposabljanje; celoten paket stane od 500 evrov. Tudi smučarski učitelji morajo dopolnjevati znanje in podaljševati licenco, ki je dokazilo, da je učitelj seznanjen z najnovejšimi informacijami na področju razvoja omenjenega športa. Stroški licence so odvisni od vrste in članstva v ZUTS in so od deset evrov.

Možnosti, kako ostati povezan s svojo najljubšo dejavnostjo, je res veliko, preveč, da bi jih lahko vse našteli. Omenimo še alpiniste, ki si med dvema odpravama kruh služijo z deli na višini - morda pomivajo okna ali pa sodelujejo pri vzdrževanju fasad na stolpnicah. Rekreativni potapljači opravljajo podvodna dela, nekdanji plavalci pa se po končani športni poti v poletnem času lahko posvetijo reševanju iz vode (in opazovanju brhkih kopalk).

Če vam torej v športu ni uspelo prilesti na vrhunsko raven, ste pa v njem neizmerno uživali, imate še vedno vrsto možnosti, da v svoji ljubezni vztrajate in tudi tako izpolnite svoje otroške sanje.

Izšla je julijska številka revije Moje finance!

Kaj med drugim še prinaša najnovejša izdaja revije, si lahko ogledate v galeriji.

Revija je sicer od danes naprodaj tudi v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...