Za enako omaro mizarji računali od 850 do 2.600 evrov
  28.08.2013  |  08:41  67
Čas branja: 5 min
Velikokrat slišimo, kako težko je dobiti dobrega mizarja za primerno ceno, zato smo se odločili vse skupaj preveriti kar na terenu; s konkretno skico omare za otroško sobo smo šli na lov; ponudbe, ki smo jih za enako stvar prejeli od osmih mizarjev, segajo od 850 do 2.600 evrov.

Članek je bil objavljen v junijski številki Moje finance.

Prejeli smo osem ponudb, en mizar nas je že na začetku zavrnil, češ da je preveč zaseden.

S skico želene vgradne omare za otroško sobo smo šli na lov za mizarji. Povpraševanje smo poslali trem mizarjem, ki jih brskalnik Google vrže na prva mesta, in na spletno stran primerjam.si, kjer obljubljajo, da brezplačno posredujejo šest ponudb v dveh delovnih dneh. Cene, ki smo jih dobili od mizarjev, segajo od 850 do 2.600 evrov. Zakaj so takšne cenovne razlike, večina mizarjev, s katerimi smo se pogovarjali, sploh ne razmišlja, a jih, zanimivo, to niti ne preseneča. »Razlike v ceni so tudi drugje. Nekdo polaga keramiko za 10, drugi pa za 15 evrov. Vsak ima svojo ceno,« pojasnjuje recimo mizar Ernest Kličič iz Interplama.

[A] 0324Untitled-16.1371581103.jpg

[A] b85aUntitled-17.1371581126.jpg

Cenejša, plastična drsna vodila stanejo nekaj 10 evrov, kovinska pa tudi 500 ali 600 evrov.

Poslali smo jim skico

Poglejmo najprej, kako je vse skupaj potekalo. Izbranim mizarjem smo posredovali skico vgradne omare s posteljo za otroško sobo, ki smo jo izdelali v posebnem računalniškem programu. Skici smo dodali mere, zapisali svoje želje, recimo omara z drsnimi vrati, lesena pomična lestev, fronte iz mediapana, preostalo pa iz iverke, izvlečne police, namesto navadnih ročajev taki na klik. Zanimala sta nas cena in prvi možni rok za montažo.

Odziv mizarjev na naše povpraševanje je bil presenetljivo dober. Na spletni strani primerjam.si sicer obljubljajo šest ponudb v dveh delovnih dneh, a smo te prejeli po tednu dni. Na mizi smo tako imeli osem ponudb, en mizar nas je že na samem začetku zavrnil, češ da je preveč zaseden. Večina nam je v elektronskem sporočilu odgovorila le z zneskom, brez pojasnila, kako so ga izračunali. Eden izmed mizarjev nam je pojasnil, da je na podlagi skice na hitro ocenil, koliko bi to stalo, končno ceno pa bi potem določil na ogledu, ki bi bil brezplačen. »V današnjih časih bodo verjetno le redki računali ogled. Če že, pa ga navadno vračunajo v ceno, in sicer v vrednosti od pet ali deset odstotkov posla. Če mizar dela ne dobi, je to pač njegova izguba,« pojasni Kličič.

fb mf
Spremljajte nas tudi na FB.

Prejeli smo le dva informativna predračuna, ki sta bila zelo podrobno razdelana; navedena je bila cena za vsak element posebej. Gre za večja mizarja, ki imata zaposlene tudi prodajalce, manjši mizarji so vse v enem - mizar, prodajalec, tržnik. Za dodatna pojasnila naše skice nas je poklical le en mizar, preostali vprašanj očitno niso imeli.

»Če nisi zadovoljen, lahko zahtevaš, naj mizar popravi napake, sicer ne plačaš,« pravi Ernest Kličič.

Pogajanje za ceno

Pri nekaterih mizarjih smo potarnali, da so njihove cene preveč navite, in jih pobarali, za koliko so jih pripravljeni znižati. Recimo mizar, ki je v Ljubljani precej znan, nam je posredoval predračun za 1.970 evrov. Ko smo mu povedali, da je to za nas preveč, nam je svetoval, naj se odpovemo šestim izvlečnim policam. Tako bi prihranili 211 evrov (35 evrov za vsako). Potem nam je svetoval, da bi zamenjali aluminijasti okvir za drsna vrata, ki naj bi bil izjemno kakovosten in stane 356 evrov, za manj kakovostnega, s čimer bi privarčevali od 150 do 200 evrov. Končna cena bi bila potem med 1.560 do 1.610 evri. Tudi mizar Kličič popušča pri ceni. Navadno že kar v ponudbi vključi od tri- do petodstotni popust. Nadaljnja znižanja pa so odvisna od kupca in njegovih pogajalskih sposobnosti, doda.

Zakaj takšne cenovne razlike

»V ceni materiala ne more biti občutne razlike, največ od pet do 10 odstotkov,« opozarja Kličič. Cena je odvisna od tega, kakšno ploščo vzame mizar, ali je to 80- ali 120-gramska. Nekateri se odločijo za cenejše. Razlika v ceni plošče je lahko 40 ali 50 evrov za pet kvadratnih metrov. Pomembna so tudi vodila za drsna vrata. Cenejša, plastična drsna vodila stanejo nekaj 10 evrov, kovinska pa tudi 500 ali 600 evrov. Največja razlika v ceni je torej v vodilih. In če mizarju ne poveš, kaj hočeš, ti bo najverjetneje ponudil najdražje, pravi Kličič.

Tisočaka, če bi sami izdelali

Koliko pa bi nas stalo, če bi se projekta lotili kar sami? Nakup materiala (les, izrezan po meri) bi nas stal 870 evrov, vodila in drugo pa 125 evrov, skupaj 995 evrov, so za nas izračunali v Slovenijalesovem Hobby programu, ne da bi jim povedali, da pripravljamo članek o tem. Prijazen prodajalec nam je pripravil izdelavni načrt in zelo natančen predračun. Cena ne vključuje montaže, lestve, prav tako nimajo front iz mediapana, kar je bila sicer naša želja. Za meritve na domu bi morali odšteti 50 evrov, potem bi potrebovali še montažo omare, ki bi jo računali pozneje, in sicer približno 250 evrov. Material bi bil za nas pripravljen čez približno teden ali dva.

Če bi les sami žagali, bi lahko privarčevali še nekaj denarja. Kvadratni meter plošče v trgovini stane okoli 10 evrov. »Mizarji kupijo plošče in sami režejo, ker so redni odjemalci, pa dobijo od 10- do 20-odstotni popust,« dodaja Kličič.

Ogled

Če sam material stane skoraj tisočaka, smo se vprašali, kako je uspelo najugodnejšemu mizarju sestaviti ponudbo za 850 evrov. Po telefonu nam je pojasnil, da je to le okvirna cena in da bo končno lahko povedal šele na ogledu. Zato smo ga povabili na ogled. Mizar, star od 35 do 40 let iz notranjsko-kraške regije, dela skupaj s kolegom in večinoma izdelujeta kuhinje. Njegovo ponudbo smo prejeli prek portala primerjam.si. Portalu se je pridružil zaradi promocije, želje po širitvi posla v druge regije, za zdaj namreč še dela bolj lokalno.

Ogled je bil po naši oceni korekten. Svetoval je v zvezi z barvo, praktičnostjo, dizajnom, vodili. Rok za montažo bi bil čez mesec dni, medtem ko je čakalna doba pri drugih mizarjih najmanj dva meseca. Ko smo z napetostjo čakali na ceno, je mizar, ki je bil videti, kot da nima niti najmanjše skrbi, dejal: »Tako kot sem rekel - 850 evrov.« Račun nam je poslal po elektronski pošti, temu je seveda dodal davek na dodano vrednost 20 odstotkov, zaradi česar je bila končna cena 1.020 evrov. Izdelovati pa bi začel po plačilu 50 odstotkov are. Takšna ara je običajna praksa, dodaja mizar Kličič. Kaj pa, če z izdelkom nisi zadovoljen? »Na dnu računa piše, da je za spore pristojno sodišče. Če nisi zadovoljen, lahko zahtevaš, naj mizar popravi napake, sicer ne plačaš,« pravi.

Ali je najcenejše lahko kakovostno?

»Mizar, ki je določil ceno 850 evrov, je dal takšno ponudbo, da bi dobil delo. Ne more pa biti kakovostno opravljeno, že samo zaradi vodil. Verjetno bo dal plastična, kar bo stalo 100 evrov, in ne kovinska, ki stanejo 500 evrov. Oprema za 850 evrov ne more biti tako kakovostna kot za 2.600 evrov,« brez dlake na jeziku pove Kličič. Kot vemo iz prakse, pa visoka cena ni jamstvo za kakovost. »Tudi če najamete najdražjega mizarja, to še ne pomeni, da bo kakovostno opravil svoje delo,« se strinja.

Katerega mizarja torej izbrati ob tako različnih cenah? »Če je tolikšna razlika med cenami, je najbolje izbirati med vmesnimi možnostmi. Najprimernejši bi bil za 1.500 evrov. Ne morete pa pričakovati, da bo vgradna omara, narejena po meri, cenejša kot v trgovini, kjer ponujaj omare iz serijske proizvodnje. Omare po naročilu so dražje, pa tudi bolj kakovostne,« razlaga Kličič. Podobne omare, kot smo si jo zamislili mi, iz serijske proizvodnje stanejo med 800 in tisoč evri. So pa tudi precejšnje omejitve pri teh. Recimo ne ustrezajo po velikosti in večinoma jih ni mogoče prilagajati našim željam. Kot svetuje Kličič, od mizarja zahtevajte, naj na ogledu pokaže materiale, ki jih bo uporabil pri izdelavi pohištva.

Odločili smo se torej, da damo priložnost najugodnejšemu mizarju. In kakšen je rezultat? Otroci so s prenovo sobe zelo zadovoljni. Tudi omara in postelja sta zelo lepi. Vodila niso plastična, ampak aluminijasta. Če pa smo pikolovski, je mizar na dveh mestih, kjer se stikata stranici, zgrešil za kakšen milimeter. Obiskovalci so ocenili, da je njegov izdelek videti odlično. Očitno najcenejše ni vedno tudi najslabše. Morda pa smo imeli le srečo.

Izšla je julijska številka revije Moje finance!

Kaj med drugim še prinaša najnovejša izdaja revije, si lahko ogledate v galeriji.

Revija je sicer od danes naprodaj tudi v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite.

 67

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (finančna šola za najstnike, 3. dan) Maks, Aleks in Deja so od staršev dobil delnice, Nik pa vložil v 12 kriptovalut

Udeležencu Poletne finančne šole za najstnike Maksu so starši podarili delnico Appla, Aleks je ob rojstvu dobil od očeta 200 delnic...