Odprite svoje podjetje: Da se, potrjujejo zgodbe podjetnikov Maje, Mitje, Petre in Marka
  14.08.2013  |  09:14  21
Čas branja: 13 min
Si upate v teh časih iti na svoje? Se vam zdi, da ljudje nimajo več denarja za nakup česarkoli novega, kaj šele za vaš izdelek ali storitev? Da bi vas prepričali o nasprotnem, predstavljamo podjetniške zgodbe Maje, Mitje, Petre in Marka, ki so si upali. In jim gre. Uspe lahko tudi vam, toda le, če boste vztrajni, predrzni in drugačni od drugih. Čez noč ne boste obogateli, se boste pa premaknili na novo pot in spoznali podjetniško svobodo.

Članek je bil objavljen v junijski številki Moje finance

like-palec-gor.1371573618.jpg.o.240px.jpg

Se lahko povežeta umetnostna zgodovina in skiroji iz Švice? Lahko, ko razočaranje zaradi pomanjkanja dela v poklicu, ki si si ga z muko prigaral, doseže skrajni rob. Maja Gradnik je omahovala med različnimi časovno bolj ali manj omejenimi in negotovimi zaposlitvami na umetnostnozgodovinskem področju, kjer v zadnjih letih pri zaposlovanju vlada popolno mrtvilo.

Prelomnico je pomenil nekoliko nenavaden skiro švicarskega podjetja Micro, ki ga je sin dobil v dar. »Po mestu in na igriščih so nas ustavljali starši in nas spraševali, kje smo ga dobili in kje ga je mogoče kupiti,« se spominja Gradnikova, v kateri je takrat počasi začela zoreti ideja, da bi odprla trgovino z igračami. Kmalu je ugotovila, da je trg z dobrimi igračami že kar precej zasičen. Potem sta se z možem udeležila sejma igrač v Nemčiji, dobila nekaj zamisli in kontaktov, na koncu dneva pa odkrila podjetje, ki proizvaja skiroje, kakršnega je imel sin. »Povedala sem jim, zakaj sem tam, nato pa so me vprašali, ali bi bila pripravljena prevzeti zastopstvo v Sloveniji. Po treznem premisleku sem se odločila, da odprem spletno trgovino. Zadeva je počasi stekla, prvo naročilo, pet škatel - joj, kako nestrpno sem ga čakala -, se mi je takrat zdel že velik uspeh,« pravi Maja Gradnik.

gradnik-maja2-ih.1371573613.jpg.o.240px.jpg
»Prvo naročilo skirojev, pet škatel - joj, kako nestrpno sem ga čakala -, se mi je takrat zdel velik uspeh,« o svojih podjetniških začetkih razlaga Maja Gradnik.

Ustanovitev podjetja je bila ob pomoči ene izmed svetovalnih agencij povsem preprosta, našla je ugodno banko, zato se ji je poslovno okolje zdelo celo zelo prijazno, družinski prijatelj pa ji je naredil pregledno in všečno spletno stran; stroškov z odpiranjem spletne trgovine je imela za približno dva tisoč evrov. »Ker prodajam skiroje višjega cenovnega razreda, sem nabavila le manjšo zalogo, sledim pa načelu, da dam na splet le tisto, kar kupcem lahko takoj ponudim. V moji spletni trgovini si lahko ogledajo celoten katalog podjetja in izdelek, ki ga želijo, naročijo pri meni,« pojasnjuje Gradnikova.

V dobrih dveh letih od ustanovitve ima stalno rast prihodkov. »Finančno še nimam veliko od tega, saj gre večina zaslužka v nove zaloge. Sprva sem se posla lotila previdno in imela v ponudbi le štiri modele, danes jih je že več kot 40,« se pohvali sogovornica.

Meni tudi, da je nadvse pomembno, da si odziven, da pokličeš kupce nazaj, ti znajo to ceniti. Cen ne spreminja, čeprav opaža, da je večina kupcev 'okužena' s popusti. »Imam čisto vest, saj cene glede na kakovost niso prenapihnjene, da bi potem dajala popuste,« vztraja Maja.

fb mf
Spremljajte nas tudi na FB.

Spletna trgovina je kar dobro obiskana, kupcev pa je manj, saj jih odvrne cena, sploh ker si izdelkov ne morejo ogledati. Prav zato ima med bližnjimi cilji najem prostora, kjer bi imela izdelke razstavljene. Trenutno sodeluje s tremi trgovinami, kjer so med drugim naprodaj tudi njihovi skiroji, vendar tovrstnega trgovanja ne želi preveč širiti. »Rada bi čim več posla zadržala zase, saj od izključno distributerske vloge ne morem živeti, ker bi imela premalo zaslužka,« meni in dodaja, da je pomembno dobro preveriti, s kom boš sodeloval.

S konkurenco se spopada tako, da ima dober položaj med zadetki na najbolj razširjenem spletnem iskalniku ("keyword pozicijo"), veliko hodi na sejme in druge prireditve. »Najboljša reklama pa je še vedno od ust do ust med starši, ki kljub krizi pri otroških izdelkih še vedno dajejo prednost kakovosti in varnosti,« opaža Gradnikova. Ugotavlja tudi povečanje zanimanja za skiroje med odraslimi, saj gre za precej praktično obliko prevoza po nagnetenih mestnih ulicah, uporabniki skiroja pa so v tako rekoč izenačeni s pešci.

Čeprav ima spletno trgovino, pa še vedno veliko ljudi kliče po telefonu in išče dodatne informacije. »To je nekoliko neprijetna stran tega dela, zlasti ker sta otroka še majhna, da ne morem presekati med poslom in zasebnostjo. Zato je eden izmed mojih ciljev za prihodnje leto najeti pomoč, vsaj za nekaj ur na dan,« svoje načrte razkriva sogovornica.

mirtic-mitja10-ih.1371573614.jpg.o.240px.jpg
Mitja Mirtič je v svoji mladostni zagnanosti verjetno naredil prav vse napake, kar jih podjetnik lahko, a zdaj mu je uspelo na svetovni ravni.

Jadrnice posoja Turkom iz pisarne v Ljubljani

Veliko manj premišljeno se je v posel podal Mitja Mirtič, ki je mladostni zagnanosti poskušal stopiti v povsem prevelike podjetniške čevlje. Pravzaprav je verjetno naredil prav vse napake, kar jih je lahko. Mitja si je pred osmimi leti še kot študent zastavil, da bo naredil svetovno združenje guletov (motornih lesenih jadrnic, op. a.) s skupnim trženjem, kategorizacijo, rezervacijskim sistemom in pooblaščenimi agencijami. Rezultat tega megalomanstva je bil, da skoraj dve leti niso ustvarili prav nobenega prometa. Drugo veliko napako je naredil, ko je dal na začetku narediti desetkrat predrago in popolnoma nesmiselno spletno stran. Tudi na vodenje podjetja ni bil pripravljen, saj je šele po nekaj mesecih delovanja izvedel, da bi moral ves čas plačevati prispevke in imeti računovodski servis, hkrati pa si je naivno predstavljal, da lahko svetovno združenje upravlja izza domače pisalne mize. Temu, da je svoj espe hotel zagnati s tisoč tedanjimi slovenskimi tolarji, čeprav bi potreboval recimo 25-krat več, se danes lahko le smeji.

»Lekcija? Prvič, če imaš na voljo tisoč evrov, jih sto porabi za spletno stran, preostalih 900 evrov pa za trženje. Mi smo imeli tisoč evrov, jih 1.500 porabili za splet, za vse drugo pa je zmanjkalo. In drugič, poglej, do katerih ljudi imaš dostop, priredi izdelek samo zanje in začni poslovati!« svetuje Mirtič.

Skozi finančno krizo so se dobro prebili, se dvignili z dna in postali eno najmočnejših podjetij na tem področju. Prav zato še vedno ni opustil svojega cilja - postati najmočnejša specializirana agencija za križarjenja z guleti na svetu.

Dejstvo, da gre za podjetje iz Slovenije, ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Slaba stran je, da večini partnerjev in strank ni jasno, kako lahko slovensko podjetje oddaja gulete na Hrvaškem, v Turčiji, Grčiji in na Maldivih, zaradi česar imajo pogosto težave pri dokazovanju, da so vredni zaupanja in da vedo, kaj delajo. Imajo pa nekakšen nevtralen položaj na trgu. »Ljudje iz Bodruma ne delajo z agencijami iz Marmarisa. Agencije iz Splita so večinoma omejene na Hrvaško, Turki in Grki tudi nimajo najbolj rožnatega sodelovanja. Mi pa smo 'neki Slovenci' in zato lahko delamo popolnoma z vsemi, naš trg pa je ves svet. Mislim, da bi se tudi drugi podjetniki tega lahko bolj zavedali,« poudarja sogovornik.

Preden stopite na podjetniško pot, se prepričajte, da imate trg in stranke.

Jadranje nekako povezujemo z luksuzom, vendar ima Mitja na to drugačen pogled: »Ljudje še vedno imajo denar, le da so postali precej bolj pazljivi, kaj z njim počnejo. Ves čas poslušamo o tem, kako bo brezposelnost zrasla na 20 odstotkov, kako je vse slabo, vendar pa še vedno 80 odstotkov ljudi službo ima.« Opaža, da kupci izkoriščajo krizo za dodatne popuste, čemur, razumljivo, ni naklonjen. »Ljudje se ne zavedajo, da na koncu razliko v ceni plačajo sami, zaradi manjše kakovosti. Medtem ko so ljudje še pred dvema ali tremi leti kupovali popuste namesto izdelkov, se zdaj položaj spreminja, saj iščejo najboljšo kakovost za določeno ceno. In to je dobra novica!« je optimističen Mirtič.

Od mode do ličenja

Petra Muldoon je kar nekaj let preživela v Londonu, od koder jo je pot zanesla nazaj na domači Bled. Do pred letom dni je delala na področju mode, vendar v tem poslu v Sloveniji ni več videla pravega izziva. Poiskala si je novega in se začela ukvarjati z ličenjem in urejanjem nohtov. »Vedno sem menila, da je treba zunanjo podobo oblačil dopolniti s primernim ličenjem in urejenimi nohti,« pravi Petra, ki je že kot majhna deklica vihtela metlo v maminem frizerskem salonu in zgodaj ugotovila, da je treba biti urejen.

muldoon-petra9-ih.1371573616.jpg.o.600px.jpg
»Pomagaj si sam, naredi nekaj sam, kolikor boš sam vložil, toliko boš tudi dobil,« se je v tujini o podjetništvu naučila Petra Muldoon.

Vse več je delovnih mest, ki zahtevajo urejenega človeka, danes verjetno še bolj kot prej, zato Petri dela ne manjka. »Stranke želijo kakovost, zanje si vzamem čas in kljub krizi vidim, da jim je zunanja podoba zelo pomembna. Kaj pomaga lep kostim, če ima ženska neurejene nohte, trdo kožo na petah in neurejeno pričesko. Veliko mojih strank je iz tujine in pred kratkim mi je ena dejala, da si uspe privoščiti manikiro le, ko je na dopustu,« pojasnjuje.

Pravi, da je šla na svoje, ker ima velike želje in načrte za širitev dejavnosti, ki pa so hkrati realni in dosegljivi. »Cilje si lažje zastavim, ker vem, kaj hočem in kako daleč lahko grem, ne da bi zaradi tega koga omejevala in zapostavljala,« odločno pravi Muldoonova. Kratkoročno želi povečati svojo prepoznavnost in sčasoma razširiti dejavnost. »Ker imam izkušnje s področja distribucije, si želim v Slovenijo v prihodnosti pripeljati kakšno uspešno in kakovostno znamko izdelkov za nohte. Po osnovne informacije v zvezi z odpiranjem podjetja je šla na obrtno zbornico, še bolj koristne pa so bile informacije izkušenih podjetnikov, ki so ji znali natančno in podrobno povedati, kaj vse potrebuje.

Medtem ko so ljudje še pred dvema ali tremi leti kupovali popuste namesto izdelkov, zdaj iščejo najboljšo kakovost za določeno ceno.

Petra je izkusila tujino, in tudi zato smo jo vprašali, kaj si misli o podjetniškem okolju v Sloveniji. »Ni preveč spodbudno. Predvsem ne dobiš vseh informacij na enem mestu, veliko pa jih je nepopolnih in zavajajočih." Bralce opozarja, naj se zares dobro pozanimajo, kaj potrebujejo za ustanovitev svojega podjetja - ali imajo pravo izobrazbo, so certifikati ali tečaji dovolj, katera dovoljenja potrebujejo, so na voljo kakšne subvencije in podobno.

Prepričana je, da ji je življenje v tujini zelo pomagalo pri razvijanju odnosa do lastnega podjetja - pomagaj si sam, naredi nekaj sam, kolikor boš sam vložil, toliko boš tudi dobil. »Na državo in njene ustanove pa se sploh ne zanašam!« pribije Petra Muldoon.

Odštekani vzorci na usnju

Podjetniško okolje v Sloveniji se spreminja. Medtem ko so po eni strani birokratski postopki večinoma poenostavljeni, pa so trg in kupci zdaj precej zahtevnejši. »Danes na policah najdeš resnično zelo pestro izbiro vsega, česar pred dvema desetletjema ni bilo. Včasih je bilo dovolj, da si naredil izdelek, na dizajn nismo niti pomislili, saj naj bi bil to skoraj nepotreben strošek. Danes moraš biti precej bolj ustvarjalen in drugačen od drugih,« opaža podjetnik Marko Brodar, lastnik čevljarske blagovne znamke BROdi, ki usnjene izdelke dela tudi po naročilu in v skladu z željami strank.

brodar-marko5-ih.1371573617.jpg.o.600px.jpg
»Ko so trgovci pri maržah postali čedalje zahtevnejši, smo se odločili, da ne želimo biti največji, ampak najboljši,« svojo poslovno strategijo opisuje Marko Brodar.

Marko je pri odločitvi za svojo dejavnost pred 20 leti nekako sledil družinski tradiciji, saj se je s copatami ukvarjala že stara mati. Že od petega razreda je pomagal staršem v domači delavnici in vse bolj ga je vleklo v čevljarske vode. Študij usnjarskopredelovalne tehnologije je opustil, ko so se očetu pojavile težave z zdravjem, in prevzel obrt.

»Pred časom smo dobili zamisel, da bi začeli izdelovati unikatne usnjene izdelke in izdelke malih serij. Velik poudarek smo dali kakovosti in dizajnu, saj smo želeli izdelovati najboljše copate v Sloveniji. Pozneje smo ponudbo zaradi velikega povpraševanja razširili še na druge usnjene izdelke,« pripoveduje Brodar. Pri oblikovanju izdelkov so izkoristili občutek za dizajn in estetiko Markove žene Vesne, ki je prevzela ta del izdelave.

Konkurenca na področju izdelovanja copat je precejšnja. Brodar, ki je pred leti izdeloval copate večinoma na debelo za večje in manjše trgovce, je začel izdelkom dodajati različne motive in barvne kombinacije, s čimer se je želel razlikovati od konkurence. »A kmalu smo ugotovili, da so trgovci čedalje zahtevnejši pri maržah, saj so izdelki z vzhoda občutno cenejši. Zato smo se odločili, da ne želimo biti največji, ampak najboljši. Ustvarili smo blagovno znamko in v želji pridobiti čim več končnih kupcev izdelke predstavili prek spletne trgovine,« svojo poslovno strategijo opisuje Marko. Nato so tedensko dopolnjevali širino ponudbe. Predstavljati so se začeli na sejmih doma in v tujini in odprli prodajalno v Portorožu. Dolgoročno si želijo čim več svojih prodajnih prostorov v turističnih krajih doma in v tujini, zlasti v Avstriji, izdelke pa nameravajo na tuje trge poslati tudi prek spletne trgovine eBay.

»V preteklosti sem preveč želel delati samo z največjimi. Po vsej sili sem želel prodati čim več, čeprav za nizko ceno. Vsekakor sem se tudi premalo izogibal slabim plačnikom,« se spominja Brodar, ki pa je vendarle prepričan, da z vsako rešitvijo zrasteš. Med težavami, s katerimi se spopada, je vse večje pomanjkanje izučenega kadra, ki bi znal izdelovati obutev, šivati. Zaradi nastalih razmer v obutveni industriji se tisti, ki še znajo opravljati čevljarski poklic, želijo prekvalificirati, saj menijo, da v tem ni prihodnosti. »Kljub krizi je resnično težko najti sodelavca, ki bi 'dihal s firmo',« pravi sogovornik.

Nad slovenskim podjetniškim okoljem ni prav navdušen.

Kako do ideje?

Številni ljudje, ki so ostali brez dela ali pa trepetajo za službo, razmišljajo, da delajo pač tisto, kar znajo, in ne vedo, česa drugega bi se lahko lotili kot samostojni podjetniki. Kako priti do uspešne podjetniške ideje, je vprašanje za milijon dolarjev. Kaj o tem menijo naši sogovorniki?

»Najti je treba idejo ali pa super izdelek. Sama sem vedela, da so skiroji takšen izdelek, ker so nas ljudje zaradi njih ustavljali na cesti. V podjetje se nisem vrgla na glavo, zato tudi nisem šla v najem poslovnih prostorov, še skladišče imam pravzaprav doma,« pravi Maja Gradnik. Podobno je razmišljala Petra Muldoon, ki jo je gnalo prepričanje, da sodobne ženske potrebujejo njene storitve. Obe sta že vnaprej vedeli, da imata trg in stranke.

»Glavna podjetniška napaka večine podjetnikov je v tem, da nekaj naredijo, potem pa se sprašujejo, kdo bo to kupil, kar je narobe! Zadevo je treba obrniti na glavo. Na primer, ste tajnica v uspešnem podjetju, vendar vaša služba visi na nitki. V desetih letih ste dobili dostop in razvili odličen odnos z več kot sto odvetniki z veliko denarja. Kaj jih muči? Je to pomanjkanje časa, jih je večina predebelih, morda potrebujejo dobro vzgojiteljico za varstvo otrok? Nato prek izobraževanja, spleta, knjig in iznajdljivosti poiščite izjemno rešitev ter jim prvič pomagajte brezplačno. Če bodo zadovoljni, bodo izdelek ali storitev prihodnjič mastno plačali in povedali naprej. Če v letu dni dobite 500 odvetnikov, od katerih vsak zapravi samo sto evrov na leto, je to 50 tisoč evrov na leto, kar je več kot dovolj za udobno življenje,« navdušeno svetuje Mirtič in doda, da v današnjih časih nihče več ne potrebuje množice kupcev, ampak morda tisoč takšnih, ki vas cenijo.

Kako preseči zavore

Slovenci imamo same sebe za podjetne ljudi. Pa je to res? Nenehno namreč poslušamo, da smo podjetniško podrazvita država. »Največja ovira za razvoj podjetništva je slovensko razmišljanje,« trdi Mirtič, ki se je gostobesedno razgovoril o svojih opažanjih. »Slovenci smo poslušni in se imamo za pridne, a samo to ne deluje več! Vsako delo, ki ga bomo z rokami naredili v Sloveniji, bodo enako ali bolje naredili v drugih državah, in to za 70 odstotkov nižjo ceno,« opozarja sogovornik.

V današnjih časih štejejo inovativnost, prilagodljivost, hitrost, razmišljanje z glavo in nenehno izobraževanje. To pa zahteva veliko miselnega dela, kar večini ne diši. »Kar je po drugi strani tudi dobra novica, saj to pomeni veliko manjšo konkurenco na podjetniškem trgu,« se namuzne Mirtič.

Ena izmed največjih ovir za razvoj podjetništva je plačilna nedisciplina, ki v Sloveniji moti vse, od podjetnikov do tujih vlagateljev. Podjetnik v boju s tem veliko lahko naredi sam - pred sklenitvijo posla mora podrobno pregledati podatke poslovnega partnerja v javnopravnih evidencah; pregledati mora stanje transakcijskih računov, podatke v poslovnih registrih, pregledati letno poročilo in pri zanesljivih virih preveriti reference. Pri večjem poslu ali tveganju je smiselno pridobiti tudi plačljivo bonitetno oceno podjetja, svetujejo na spletni strani računovodskega podjetja Zeus. Mogoče so tudi drugačne rešitve. »Morda se bo slišalo naivno, vendar morate imeti tako izjemen izdelek oziroma storitev, da vam bodo stranke zanjo pripravljene v celoti plačati vnaprej, vi pa morate biti pripravljeni prevzeti tveganje, ponuditi stoodstotno vračilo denarja in stranki znati predstaviti vrednost stvari,« v svojem optimističnem slogu svetuje Mirtič.

Odpreti podjetje pomeni ''kri, garanje, solze in znoj'', če parafraziramo modrega Winstona Churchilla, zlasti ker živimo v trdih časih. Trdih tudi zato, ker nas stare, uveljavljene metode ne bodo privedle do zaposlitve, vrste upajočih so nepregledno dolge, kupi prijav rastejo v nebo. Nihče pa ne bo namesto nas naredil prvega koraka ali stuhtal dobre ideje. Zato - upajte si in odprite svoje podjetje!

Tisoč študentskih tigrov

Po tem, ko je Mitja Mirtič sam ugotovil, da je naredil nešteto napak, tudi trženjskih, je postal obseden s trženjem, rezultat pa je projekt Postani tiger. Gre za podjetniško izobraževanje, v okviru katerega pripravljajo predavanja za tisoč prijavljenih študentov, ki končajo šolanje, so brez zaposlitve ali pa z njo niso zadovoljni. Pogoj za udeležbo je, da so se naveličali čakanja, da bo nekdo nekaj naredil namesto njih, in da želijo v podjetništvo. Izbrali bodo tiste prijavljene, ki bodo najbolj prepričljivi in bodo pokazali največjo željo po uspehu. Izkušnje niso pomembne, prav tako prijavljeni ne potrebujejo nobenega denarnega vložka za udeležbo. Na predavanjih bodo predelali devet temeljnih korakov, ki bodo študentom v pomoč, da se bodo lahko uspešno lotili podjetništva. Prijave zbirajo na spletni strani [www.postanitiger.si] .

Kam po pomoč

Kljub večinskemu prepričanju, da država podjetnikom ne stoji ob strani in da so tudi sicer bolj ali manj prepuščeni samim sebi, je vendarle na voljo kar nekaj različnih oblik pomoči za zagon podjetja.

Subvencija za samozaposlitev v vrednosti 4.500 evrov, ki jo je mogoče dobiti prek Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ). Vloge za pridobitev še vedno sprejemajo, pogoj za pridobitev pa so uspešno opravljene priprave na samozaposlitev - opravljena presoja poslovne ideje in delavnica za samozaposlitev. V zdajšnji obliki se priprave na samozaposlitev izvajajo še do konca junija. Trenutno oblikujejo sezname prijavljenih na priprave po novem programu, ki se bodo predvidoma začele izvajati v juliju. Postopek pridobivanja subvencije praviloma traja od meseca do treh mesecev. Že naslednji dan brezposelni lahko ustanovi poslovni subjekt in se v njem samozaposli, vendar ne pozneje kot v 60 dneh po opravljeni delavnici. Vlogo za subvencijo je treba predložiti v osmih dneh od samozaposlitve. Pogoj je tudi, da prejemniki subvencije samozaposlitev ohranijo vsaj dve leti; na zavodu beležijo, da je takšnih približno 85 odstotkov prejemnikov, kar je več od povprečja za vse novoustanovljene poslovne subjekte. Če se podjetniku zalomi pred potekom tega obdobja, mora vrniti sorazmerni delež subvencije za vsak manjkajoči mesec do konca dvoletnega obdobja, vendar je mogoče skleniti odlog plačila in/ali obročno vračilo dolga. Na žalost pa količina razpoložljivih sredstev za te subvencije upada; namesto letošnjih 16 milijonov evrov bo prihodnje leto na voljo le še devet milijonov evrov.

Subvencije za zagon inovativnih podjetij - P2, ki jih zagotavlja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) prek Slovenskega podjetniškega sklada, so namenjene spodbujanju podjetij v začetni fazi in uspešen prenos poslovnih idej na trge. Ker na MGRT menijo, da podjetja v zagonski fazi poleg finančne potrebujejo tudi druge oblike pomoči, so razpis P2 nadgradili z mentorstvom - mentor pomaga z nasveti ter prenosi znanj in izkušenj. Od leta 2006 pa do lani so odobrili skupno 15,6 milijona evrov subvencij, izkoristilo pa jih je 416 podjetij, ki so bila ob prijavi mlajša od 12 mesecev; stopnja preživetja podprtih podjetij do leta 2011 je bila 99-odstotna.

Spletni priročnik (MSP), ki ga SPIRIT Slovenija (po novem krovna organizacija agencije JAPTI, Slovenske turistične organizacije in Javne agencije za tehnološki razvoj RS, op. a.) enkrat na teden pošilja prejemnikom, med drugim vsebuje aktualne informacije o javnih razpisih in virih financiranja, podjetniških izobraževanjih in podobnem.

Družbe tveganega kapitala za podjetja, ki potrebujejo specializirane lastniške oblike financiranja; seznam družb je na [www.podjetniskisklad.si] .

Iniciativa Start:up Slovenija ( [www.startup.si] )

Stroški, ki jih ima podjetnik

Posameznik, ki želi odpreti podjetje (s. p., d. o. o.), mora računati z določenimi stroški; s katerimi in koliko znašajo, nam je pojasnil Borut Borštnik, direktor zavoda Mladi podjetnik.

Odprtje podjetja je brezplačno, se pa potem glede na staž plačujejo mesečni prispevki:

D. o. o.

• Če je oseba, ki ima d. o. o., zaposlena nekje drugje, prispevkov ni.

• Študent plačuje približno 115 evrov.

• Če je oseba zaposlena v podjetju ali zavarovana kot poslovodna oseba, so prispevki približno 330 evrov.

S. p.

• Za popoldanski s. p., ki ga lahko odprejo osebe, zaposlene za polni delovni čas, so prispevki ta hip okoli 35 evrov na mesec.

• Za polni s. p. so mesečni prispevki približno 300 evrov, podobno za študentski s. p.

• »S 1. julijem 2013 začnejo veljati olajšave za tiste, ki prvič odpirajo s. p. Imeli bodo 50 odstotkov olajšave za prvo leto za prispevke za ZPIZ - polni znašajo slabih 200 evrov na mesec. V drugem letu pa bo ta olajšava znašala še 30 odstotkov. Vendar pa bo učinek olajšav nekoliko zmanjšan zaradi napovedanega zvišanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje,« dodaja Borštnik.

Izšla je julijska številka revije Moje finance!

Kaj med drugim še prinaša najnovejša izdaja revije, si lahko ogledate v galeriji.

Revija je sicer od danes naprodaj tudi v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite.

 21

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...