Kaj bo Janezu prinesla slaba banka?
  30.05.2013  |  08:30  8
Čas branja: 7 min
Junija letos naj bi v Sloveniji končno začela delovati tako imenovana slaba banka; kako jo bomo občutili posamezni davkoplačevalci in kakšne izkušnje z njo imajo v drugih državah?

Članek je bil objavljen v majski številki, več o vsebini nove revije si preberite na tukaj

Slaba banka bo imela možnost, da bo premoženje bank prodala v prihodnjih petih letih.

Slaba banka je pogovorni izraz za Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki pri nas že dolgo buri duhove. Še konec prejšnjega leta je bil v igri referendum, na katerem naj bi ljudstvo odločilo, ali podpira takšno pot reševanja globoko zabredlega bančnega sektorja, vendar je že prejšnja vlada februarja letos potrdila statut DUTB, marca pa je bila družba ustanovljena.

O tem, kako bo delovanje slabe banke pomagalo pri reševanju države iz krize, se bomo lahko prepričali v prihodnjih nekaj letih, vsekakor pa nas pri tem zanima, kako bo njeno delovanje vplivalo na denarnice posameznih državljanov.

Preden se lotimo tega vprašanja, povejmo na kratko, za kaj pri slabi banki sploh gre. Banka, ki je v težavah, tako imenovana slaba posojila - to so v grobem tista, ki s plačilom zamujajo več kot 90 dni - iz svojih bilanc prenese na slabo banko, v našem primeru na DUTB. Tako bi banke spet postale sposobne dajati »dobra« posojila, ki bi jim prinašala obresti, vplivi pa so seveda še številni drugi. DUTB bo imel možnost, da bo premoženje bank prodal v prihodnjih petih letih; vsako leto naj bi prodal vsaj 10 odstotkov vrednosti sredstev, po zaprtju DUTB pa naj bi se vse premoženje in obveznosti, ki bodo ostali, prenesli na Slovensko odškodninsko družbo oziroma Slovenski državni holding.

slaba-banka-ss.1369148533.jpg.o.470px.jpg

Kaj bo imel od tega slovenski davkoplačevalec?

»Izvedba slabe banke bo izboljšala bilance bank, saj se bodo nanjo prenesla slaba posojila, vendar pa to še ne pomeni, da bo gospodarstvo takoj na boljšem, saj bodo bilance podjetij ostale nespremenjene. Srednje- in dolgoročno pa lahko pričakujemo lažjo dostopnost in cenejša posojila, tako za gospodarstvo kot tudi za gospodinjstva,« napoveduje Luka Gubo, vodilni analitik iz podjetja Finančni trgi.

Preden pa se začnemo veseliti, da se bomo lahko znova razmeroma poceni zadolževali, takoj povejmo, da razloga za veselje ni. Davkoplačevalci bomo morali celoten projekt slabe banke financirati skozi višje davke. Treba bo namreč vrniti denar, izposojen iz prodaje obveznic na trgu, s katerim se namerava financirati slaba banka. Tudi po prenosu slabih terjatev bo treba še vedno dokapitalizirati največje banke, kar seveda prinaša dodatne stroške za davkoplačevalce. »Ocene za celotno izvedbo slabe banke se gibljejo med tremi in 10 milijardami evrov,« pravi Gubo.

Po zadnjih podatkih, objavljenih pred koncem redakcije, ki so bili objavljeni v Financah, bo šlo iz NLB, NKBM in Abanke na slabo banko skoraj 3,34 milijarde slabih terjatev; njihova prenosna vrednost je približno 1,15 milijarde evrov. Za te tri banke to pomeni, da se bo delež njihovih slabih terjatev zmanjšal s 24,6 na 8,8 odstotka, njihova izguba pa bo 358 milijonov evrov, pri čemer bo manjko kapitala zgolj iz prenosa obsegal 188 milijonov evrov. Po prenosu bo navedenim trem bankam ostalo še 1,5 milijarde slabih terjatev, država pa jih bo dokapitalizirala v znesku do 900 milijonov evrov.

»Ocene za celotno izvedbo slabe banke se gibljejo med tremi in 10 milijardami evrov,« pravi Luka Gubo.

Številke so navadnemu smrtniku nepredstavljive, zato ponujamo dodatna pojasnila, ki bodo morda nekoliko ublažila šok. S sanacijo bančnega sistema se bo precej povečala možnost za uspešno prodajo državnih bank. »Izkušnje kažejo, da bi davkoplačevalce takšen umik države iz lastništva bank zelo razbremenil, saj bi se izboljšalo upravljanje državnih bank. Z izkupičkom od prodaje bi se zmanjšal javni dolg, zmanjšalo pa bi se tudi breme morebitnih prihodnjih dokapitalizacij, ki bi sledile, če bi država še vedno upravljala banke,« pojasnjuje ekonomist Matej Lahovnik. Seveda pa se bo to zgodilo le, če bosta tako vlada kot koalicija pripravljeni izvesti privatizacijo bančnega sistema.

fb mf
Spremljajte nas tudi na FB.

Kolikšen in kakšen bo učinek slabe banke na žepe davkoplačevalcev, pa je odvisno tudi od tega, po kakšni ceni bodo nanjo prenesena slaba posojila. »Če se bo dosledno in metodološko korektno uporabljala metoda poštene tržne vrednosti, potem je lahko učinek pozitiven, vendar pa se bodo morale seveda postopno izboljšati tudi razmere na kapitalskih trgih in s tem možnosti za odprodajo finančnih naložb,« dodaja Lahovnik. V nasprotnem primeru, če bodo slaba posojila prenesena po knjigovodski vrednosti, ki bi presegala pošteno tržno vrednost, pa bo učinek negativen. Izgube poslovnih bank, ne le državnih, ampak tudi zasebnih, bi bile namreč socializirane, torej bi padle na ramena davkoplačevalcev, svari sogovornik.

Da je cenitev slabih terjatev po tržnih načelih še kako pomembna, je opozoril tudi Bo Lundgren, nekdanji švedski finančni minister, ki je na nedavni Finančni konferenci v Portorožu spregovoril tudi o slovenski slabi banki. Lundgren meni, da slaba banka ni edina možnost pri reševanju bančnega sistema in da je bistveno, da država izbere takšne ukrepe, ki bodo povrnili zaupanje v sistem. Vsekakor pa mora biti prioriteta oživitev bančnega sektorja, saj se brez tega ne bo mogoče izkopati iz gospodarske krize.

Švedska je model slabe banke uspešno uporabila pri reševanju svoje bančne krize leta 1992.

Slovenija preveč mečka

Veliko je odvisno tudi od tega, kdaj se bodo prenesle slabe terjatve, kdaj bodo večje banke dokapitalizirane in koliko. »Ko bodo banke bolj trdne, bodo kmalu povečale kreditiranje gospodarstva, kar navadno pelje do večje gospodarske rasti,« napoveduje Gubo. Negativne posledice (ne)reševanja bančnega sistema pa davkoplačevalci čutimo že zdaj, saj se zvišujejo trošarine in davki, čemur kar ni videti konca.

V zadnjih letih je bilo veliko zamujenega. »Če bi Banka Slovenije banke že leta 2009 ali 2010 prisilila, naj izboljšajo svoje bilance s pomočjo slabe banke, bi zdaj tako podjetja kot posamezniki brez težav pridobivali posojila, gospodarska rast bi bila večja, brezposelnost nižja, država pa bi se zadolževala po nižjih obrestnih merah,« našteva Gubo.

Slabe banke bi lahko interno uvedle tudi banke same. Začele bi prodajati zasežene deleže družb, stanovanja in poslovne nepremičnine, s čimer bi pomagale uravnotežiti še vedno prenapihnjen nepremičninski trg. Tako pa DUTB grozijo zamude, tudi zaradi obsežne dokumentacije, ki spremlja vsako posamezno terjatev, poleg tega pa še vedno ni jasno, kako se bo »slabo« premoženje vrednotilo, o čemer so pred časom pisali v Financah. Na ministrstvu za finance se branijo, da bo premoženje iz bank preneseno po realni ekonomski vrednosti, medtem ko bi banke, če bi zdaj same prodajale, v naglici in zaradi nelikvidnosti številnih trgov morale sprejeti cene, nižje od realne ekonomske vrednosti.

Vendar pa banke v nekaterih primerih še vedno vrednotijo posamezna slaba posojila višje, kot je njihova poštena tržna vrednost. »Primer tega so pogosto nezadostno ali pa celo nezavarovane terjatve do gospodarskih družb v stečaju, kjer slabitve vrednosti niso bile dovolj velike,« opozarja Lahovnik.

Po drugi strani pa se najdejo tudi banke, ki so zelo dobro zavarovane do posameznih podjetij; posledica tega je, da imajo banke različne interese, zato se prestrukturiranje podjetij vleče kot jara kača in se ne premakne z mrtve točke. »Slaba banka je možnost, da se status quo neodločanja preseka,« je prepričan Lahovnik.

»Prvo leto je odločilno za uspeh slabe banke,« meni Aksel Bratvedt, ki je svetoval upravi ene izmed švedskih slabih bank. Izziv je tudi raznovrstnost slabih posojil - od lokacije do različnih vrst industrij, velikosti, do tega, za kakšno težavo gre pri posojilu. Zato je treba hitro in natančno opredeliti, kako se bodo obravnavale posamezne vrste posojil, sicer slaba banka pristane v kaosu, je za časopis Telegraph povedal Bratvedt.

Kakšne so izkušnje s slabo banko v tujini?

Koncept slabe banke je že dolgo znan in preizkušen. Kar nekaj držav je svoj bančni sistem reševalo tako. Eden izmed svetlejših primerov je Švedska, ki je uporabila model slabe banke pri reševanju svoje bančne krize leta 1992. »Njihov bančni sistem je bil na robu prepada. Kar tri od štirih največjih bank so bile nelikvidne. Takrat so odkupili slabe terjatve od bank, lastnike pa prisilili v izgube; temu je sledila dokapitalizacija banke,« opisuje švedske ukrepe Gubo. Pri tem je treba dodati, da je imetje lastnikov obveznic in depozitov ostalo nedotaknjeno. Delničarji bank, ki so izgubili vse svoje premoženje v obravnavanih bankah, so nato pravico iskali na sodišču, vendar so tožbo nazadnje na vrhovnem sodišču izgubili.

Stroški slabe banke so na začetku obsegali štiri odstotke BDP, nato pa so se znižali - zaradi poznejših dobičkov bank in prodaje bank po višji ceni - na ocenjeni razpon med nič in dvema odstotkoma. Slovenski davkoplačevalci si lahko le želimo takšnega scenarija. In vendar je nekaj upanja: »Ker so nekateri izmed teh strokovnjakov, ki so bili vodilni pri reševanju skandinavskih bank, zdaj v vodstvu pri slovenski slabi banki, jih je treba samo poslušati in upoštevati njihovo mnenje o izvedbi,« je optimističen Gubo.

Skoraj sočasno se je podobno dogajalo na Finskem, kjer je vlada kot odgovor na nacionalizacijo propadlih bank ustanovila družbo za upravljanje premoženja Omaisuudenhoitoyhtiö Arsenal Oy. Družba je imela leta 1994 dobrih 4,8 milijarde evrov premoženja in skoraj 12.700 strank, po približno desetih letih pa je šla prostovoljno v likvidacijo. Konec leta 2011 je imela še 163 dolžnikov in štiri zaposlene.

Na Irskem je bila leta 2009 ustanovljena National Asset Management Agency (NAMA), ki je prevzela za 47 milijard evrov slabih posojil. Irska je nato za stabilizacijo bančnega sektorja prejela 67,5 milijarde evrov od MDS in sredstev EU, piše Die Wirtschaftswoche. V Španiji so slabo banko SAREB ustanovili lani, da bi izpolnili pogoje EU, in v zameno za to prejeli 100 milijard evrov pomoči bančnemu sektorju. Gre predvsem za slaba gradbena posojila, časa za prodajo celotnega premoženja pa ima SAREB 15 let.

Tudi v Litvi imajo izkušnje s slabo banko; njihov bančni sektor je sicer večinoma v lasti Skandinavcev, v težavah pa se je znašla banka Ukio, ki je bila v lasti poslovneža ruskega rodu Vladimirja Romanova. Vlada je banko poslala v stečaj, zdravo jedro so pripojili drugi banki, slabe terjatve pa prenesli na slabo banko. Enako usodo je doživela velika in še pred leti najboljša litovska banka Snoras, v kateri je nadzor bančnih regulatorjev leta 2011 sicer pokazal slabo ustreznost kapitala, neustrezen nadzor tveganj in pomanjkanje verodostojnih poslovnih podatkov, a so v banki prezrli opozorila, so pred nedavnim poročali v Financah. Je pa občutna razlika med Slovenijo in Litvo v tem, da litovski podjetniki bančnim posojilom niso preveč naklonjeni in se pri širitvi poslovanja raje zanašajo na lastna sredstva, četudi za ceno počasnejše rasti.

Zanimivo je, da so bile v slabih bankah tako na Švedskem, Finskem kot na Irskem in v Španiji v ospredju terjatve, povezane z nasedlimi nepremičninskimi projekti, je v svojem blogu na spletnih Financah zapisal Tadej Kotnik. Ustanovitev slabih bank v teh državah sovpada z zlomom nepremičninskega trga v posamezni državi, v vseh pa so povprečne cene stanovanjskih nepremičnin občutno upadle.

Kako je prenos izvedla slaba banka denimo na Švedskem? Na uradne tržne cene, ki so bile že za od 20 do 30 odstotkov nižje kot na vrhuncu, je zahtevala še 25-odstotni diskont. Do zaprtja slabe banke ji je, sicer z nekaj izgube, uspelo odprodati vse vseljive nepremičnine. Menda bi odprodajo končala celo na pozitivni ničli, a leta 1997 tega seveda ni bilo mogoče predvideti, v blogu dodaja Kotnik.

Na koncu si dovolimo nekaj komentarja; poglejmo, kako v zadnjih tednih »telovadi« zdajšnja vlada - enkrat uvaja krizni davek, drugič želi zvišati DDV in podobno, vmes si nekajkrat premisli. V Sloveniji številni slabe banke ne podpirajo. Vendar pa ne nazadnje vsaj skandinavske izkušnje kažejo, da je mogoče z njo urediti bančni sektor in tako pomagati gospodarstvu, da znova zleze na zeleno vejo. To pa zahteva precej odločnosti in brezkompromisnosti.

Več o vsebini novih Mojih financ pa si preberite na tukaj

 8

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...