Koliko nas stane rekreativni tek
  07.06.2013  |  09:43  12
Čas branja: 7 min
Čeprav tek deluje kot preprosta zadeva, pa vendarle ni povsem tako; če se želimo s tekom resno ukvarjati in če se želimo izogniti poškodbam, potrebujemo kakovostno opremo pa tudi pravi pristop; kaj svetujejo strokovnjaki in kaj rekreativci?

Članek je bil objavljen v aprilski številki Moje finance. Izšla je tudi že nova, majska številka, več o vsebini si preberite na tukaj

No, preden nas kdo obtoži starokopitnosti, hitro povejmo, da je razvoj materialov do danes dosegel takšno raven, da je postal tek udobnejši in tudi bolj zdrav.

[A] 94a3Untitled-2.1366153564.gif

Kaj vse sodi k opremi sodobnega tekača, katera je najpomembnejša, kako ohranjati zdravje - o vsem tem smo se pogovarjali s strokovnjakinjo za tek, atletsko trenerko Anico Živko, ki skupaj z možem vodi tudi tekaško šolo. Po informacije iz prve roke smo se obrnili še na rekreativce Polono, Matjaža in Dejana, ki so nam zaupali, brez katere opreme ne morejo in koliko denarja na leto porabijo za tek.

zivko-anica.1366153328.jpg.o.470px.jpg
»Na začetku je najpomembnjše, da si znamo vzeti čas za tek. Ko začutimo prve kaplje znoja, nas prevzame občutek velikega zadovoljstva,« je prepričana atletska trenerka Anica Živko.

fb mf
Spremljajte nas tudi na FB.

Za športne copate od 80 evrov

Za začetnika je povsem dovolj navadna ročna ura ali štoparica, naslednji nakup je merilnik srčnega utripa, konča pa se prej ali slej z uro, ki ima vgrajen GPS.

Na voljo je širok izbor različne opreme, ki je enim bolj drugim manj pomembna, a brez kakovostnih športnih copat bo tek manj prijeten, tudi do okončin in sklepov bo manj prijazen. »Copate morajo biti udobne in prilagojene obliki ter posebnostim stopala, ki so odvisne tudi od spola. Pomembno je, da dobro blažijo korake in ustrezajo biomehaniki teka lastnika, med drugim načinu postavljanja nog ob dotiku s tlemi. Zahtevnejšim rekreativcem priporočam najmanj dva para, ki naj ju uporabljajo izmenično, saj tudi copate potrebujejo čas za regeneracijo,« svetuje Živkova.

Kako pogosto jih zamenjati? Obraba copat je odvisna od tekaške podlage in vzdrževanja pa tudi od blagovne znamke. »Tekači z dolgoletnimi tekaškimi izkušnjami hitro prepoznamo, kdaj jih je treba zamenjati, saj postanejo 'zbiti in manj odzivni'. To se zgodi nekje med 500 in 800 pretečenimi kilometri,« dodaja Anica Živko. Cene kakovostnih športnih copat se gibljejo med 80 in 190 evri, splača pa se pobrskati po spletu in outletih, kjer so pogosto na voljo občutno cenejši modeli tudi znanih blagovnih znamk.

Tekač Matjaž, ki ima v žepu že nekaj pretečenih maratonov, 'superge' večinoma kupuje po spletu, v tujini, seveda modele, ki jih je prej že preizkusil v trgovini. »Tako zanje odštejem približno sto evrov, pri nas pa so od 30 do 40 odstotkov dražje,« opozarja sogovornik. Če niste ravno trendovski tip in vas ne moti, da nosite lanski model, se splača pokukati na razprodaje, sploh pa veletrgovci pred večjimi tekaškimi prireditvami omogočajo izdatne popuste pri nakupu športne opreme.

Z oblačili kot na letalu

Za udoben tek je pomembno imeti tudi nekaj parov tekaških nogavic, ki naj ne bodo trde, sprane in s trdimi robovi. »Pred nekaj leti sem začudeno opazovala maratonko z doslej najboljšim ženskim časom na svetu Paulo Radcliff, ki je nosila kompresijske nogavice do kolen. Takrat sem mislila, da gre za trženjsko potezo,« se spominja Živkova. Vendar gre za veliko več kot to, pravijo poznavalci. Kompresijska oblačila so prišla na trg tako revolucionarno kot pred leti 'švic' majice. Njihova posebnost je, da postopno pospešujejo krvni obtok in tako izboljšajo oskrbo mišic s kisikom. Na voljo pa niso le nogavice, ampak tudi druga oblačila, ki dajejo podporo mišicam, s čimer se pospeši regeneracija in poveča storilnost športnika. »Osebno se v njih počutim kot letalo. Ko sem prvič oblekla kompresijske hlače in majico, mi je dobesedno zastal dih. Prvič zato, ker so me oblačila utesnjevala, drugič pa zato, ker sem se med tekom počutila, kot da lebdim,« je navdušena Anica.

Tekaška oblačila morajo zagotavljati občutek 'suhosti' med tekom. Funkcijska oziroma tehniška oblačila so sicer dražja, vendar pa so lahko dobra dolgoročna naložba, kar potrjuje tudi tekačica Polona: »Kupila sem si tekaški anorak enega izmed bolj znanih proizvajalcev, ki je bil dvakrat dražji od preostalih, bil pa mi je kot ulit in še v moji najljubši barvi. Na zadnjem teku v hudem dežno-snežnem nalivu pa se je pokazalo, da je vreden odštetega denarja.«

Sicer pa k osnovni tekaški opremi sodi tekaški dres (kratke hlače in majica), za ženske tudi kakovosten modrček, poleti pa še zaščita za glavo, kapa s ščitkom, ki prepušča pot in hkrati zagotavlja zaščito pred soncem. Ker pa resni tekači tudi pozimi ne mirujejo, potrebujejo še dolgo majico in hlače, vetrovko, rokavice in kapo oziroma trak.

»Opažam, da se marsikateri tekač pogosto preveč obleče in po tem, ko zakuha, svoj tek konča rdeč kot kuhan rak, kar pa ne daje pravega užitka. Svojim tekačem izredno priporočam brezrokavnike, ki varujejo bolj izpostavljene dele telesa, med tekom pa jih lahko slečemo in 'posvaljkamo' okoli pasu,« pravi Anica Živko.

Štoparica, merilec utripa, GPS...

Čeprav se pred prvim tekom ni treba opremiti z zadnjim modelom tekaške ure, pa je merilnik srčnega utripa zelo uporabna zadeva. Srčna frekvenca je dober kazalec pripravljenosti in stanja posameznika; vsakdo med nami je vsakodnevno izpostavljen različnim stresnim okoliščinam in fizičnim obremenitvam, kar gotovo vpliva na srčni utrip, zato so podatki o njem pomembni pri načrtovanju vadbe - tako najnižja kot najvišja pa tudi povprečna srčna frekvenca med tekom. »Bolj dodelane ure imajo vgrajen GPS, ki zariše vsak naš korak. Še med svojo aktivno športno potjo sem zelo dobro obvladala krajšanje ovinkov in na daljši tekaški razdalji je postal skupni čas precej dober, a s krajšo razdaljo,« se spominja trenerka Živkova. Pri GPS tega ni, tekaču pa so, poleg srčne frekvence, v pomoč tudi funkcije meritev tempa teka, razdalj in tekaških intervalov.

Tekaške ure so na voljo v širokem cenovnem razponu, od 80 pa vse do 400 evrov. »Vrednost ure iz nakupa v nakup narašča, ker želimo tekači ves čas napredovati, s čimer se spreminja tudi način teka oziroma treninga, ki zahteva tudi temu primerno uro. Menim, da je za začetnika čisto dovolj navadna ročna ura ali štoparica, naslednji nakup je merilnik srčnega utripa, za približno 50 evrov, konča pa se prej ali slej z uro, ki ima vgrajen GPS ali katero izmed drugih možnosti meritev. Se pa da preživeti tudi brez takšne ure, razen če rekreativni tek spremeniš v trening teka. Cene takšnih ur se začnejo pri 120 evrih, odvisno od znamke,« pravi Matjaž.

Na teke v predprijavi za polovico ceneje

Danes smo priča pravi poplavi tekaških tekmovanj. Številni se več let zapored udeležujejo istih prireditev, da tako iz leta v leto primerjajo svoje nastope, se družijo, izmenjujejo izkušnje in, ne nazadnje, tudi tekmujejo. »Nekateri na leto opravijo od 25 do 30 tekaških nastopov, celo več. Prijavnine se gibljejo od osem, deset in več evrov za odrasle, seveda na krajše razdalje, na daljše maratonske pa lahko tudi presežejo 60 evrov,« pravi Živkova. Organizatorji na višino stroškov teka vplivajo tudi s predprijavami na tekaške prireditve, ko so cene precej nižje, organizatorjem pa občutno olajšajo delo. Na primer, prijavnina tik pred lanskim Ljubljanskim maratonom je znašala 70 evrov, medtem ko je bilo treba zanjo v predprijavi, mesec dni pred tekom, odšteti 35 evrov, do konca avgusta in z lastnim merilnim čipom pa še manj, pri čemer naj bi bil največji slovenski tekaški dogodek eden izmed cenejših dobro organiziranih maratonov v tem delu Evrope.

Še nekaj dobr(onamern)ih nasvetov ...

Številni tekači se lotijo sistematičnega treninga organizirano, v skupini oziroma s pomočjo trenerja. Takšna vadba je primerna za vse, ki si želijo napredovati, nimajo pa dovolj znanja in izkušenj. »Rekreativci pogosto tečejo po enoličnih trasah in v enakomernem tempu, na katerega se telo hitro privadi. Vadba pod strokovnim nadzorom je dobrodošla za vse, ki si želijo doseči več in iz sebe iztisniti vse tisto, česar so sposobni,« pojasnjuje Živkova. Izboljša se tehnika teka, kar zmanjša število poškodb, sinergijske učinke pa prinaša tudi druženje, saj tek tako postane še večji užitek. Vadba v skupini stane od 15 evrov na mesec, seveda pa je individualna obravnava veliko dražja.

Rekreativec lahko zunaj teče tudi pozimi, so pa intenzivnost in hitrosti manjše. »Obstajajo kombinacije lahkotnega teka v naravi, ki mu pozneje sledi vadba v dvorani, s poudarkom na večanju gibljivosti, piljenju in usvajanju tehnike, vajah za koordinacijo in stabilizacijo ter splošno fizično pripravo v obliki vaj s postajami. Običajni tek nadomestimo s tekom na smučeh,« svetuje Anica. Kaže, da nad tekaškimi progami v fitnes centrih ni preveč navdušena.

Ne smemo zanemariti skrbi za zdravje; predvsem rizični posamezniki, ki imajo katero izmed zdravstvenih omejitev, bi se morali udeleževati rednih obdobnih zdravniških pregledov, se posvetovati in opraviti obremenitveni test. »Temeljno načelo rekreativnega tekača naj bi bilo, da naj v ničemer ne pretirava, naj ohrani zdrav pogled na svojo aktivnost. Tečemo zato, da bomo bolje telesno pripravljeni, polni energije in predvsem zadovoljni sami s seboj,« poudarja sogovornica.

Poškodbe so namreč redne spremljevalke tudi rekreativnih tekačev - zlasti boleča pokostnica, ahilova tetiva in tekaško koleno so posledica preobremenitev, neustrezne tekaške podlage ter neprimerne obutve. Poleg zmernosti in postopnosti vadbe so pomembni še dobro in temeljito ogrevanje, raztegovalne in stabilizacijske vaje ter zadostna regeneracija po aktivnosti. »Sem pa opazila, da je pred Ljubljanskim maratonom v lekarnah povečano povpraševanje po protibolečinskih kremah in tabletah, fizioterapevti pa imajo polne roke dela,« smeje doda Anica Živko.

Izkušnje tekačev s stroški teka

Polona: »Ko začneš teči, zadoščata tudi navadna trenirka in majica s kratkimi rokavi, da ugotoviš, ali ti tovrstna rekreacija sploh ustreza. Vsekakor je veliko laže in prijetneje teči v oprijetih tekaških hlačah kot pa v široki trenirki, ki opleta okoli tebe. Prav tako je udobneje teči v primerni tekaški majici, ki ohranja tvojo telesno temperaturo in odvaja znoj.

Stroški, povezani s tekom, so minimalni, če nisi nagnjen k zapravljanju. Priznane blagovne znamke so enkrat ali dvakrat dražje od tekaških oblačil manj znanih blagovnih znamk, ki so prav tako dobra, oprema pa večinoma vsa zdrži več kot leto dni, nekateri deli tudi več let.

Lani sem za tek zapravila malce več, saj je samo prijavnina na Dunajski maraton stala dobrih 90 evrov, privoščila pa sem si tudi nekaj nove tekaške opreme. Letos razen novih tekaških copat in prijavnin, ki se gibljejo okoli 20 evrov na tekmo, ne načrtujem nikakršnega zapravljanja. Za tek ne potrebuješ ničesar drugega kot ljubezen do teka, sploh če si bosonogi tekač.«

Dejan: »Nisem ravno primer vestnega tekača, ker se udeležujem le maratonov in drugih tekaških prireditev, sicer pa treniram zelo malo oziroma nič. Marsikdo meni, da to ni prav zdravo početje, ampak za zdaj še gre. S prijatelji vsako leto dodamo še kakšno novo na seznam prireditev, ki se jih udeležimo, zato gre za startnine od 100 do 150 evrov. Za opremo porabim približno 50 evrov na leto, za različne gele in izotonične napitke pa od 40 do 50 evrov na leto. Če bi tekel pogosteje, bi potreboval vsaj še en par športnih copat.

Začetniku svetujem, naj gre po tekaške copate v specializirano trgovino, po nasvet k strokovnjaku, naj prebere kakšno tekaško literaturo in naj ne pretirava pri nakupu opreme - različne

Več o vsebini novih Mojih financ pa si preberite na tukaj

 12

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...