Imate deset arov zemlje? Kaj posaditi?
  04.06.2013  |  09:05  57
Čas branja: 5 min
Predstavljajte si, da imate na voljo približno tisoč kvadratnih metrov veliko njivo; gradili tam ne bi, za prodajo je je škoda; kaj bi na njej posadili kmetovalec Jože Romšak, specialistka za zelenjadarstvo Miša Pušenjak in agronomka Damjana Benec?

Članek je bil objavljen v aprilski številki Moje finance. Izšla je tudi že nova, majska številka, več o vsebini si preberite na tukaj

Zadnja leta vrtičkarstvo spet pridobiva pomen, tudi na majhnih balkonih raste veliko užitnega. Razlog za to so visoke cene zelenjave v trgovinah, še bolj verjetno pa veselje in ponos, ko v lonec vržeš nekaj, kar si si sam pridelal, in se pri tem za nameček še pošteno natelovadil. Ne nazadnje pa je dragocen tudi občutek, da vemo, s čim smo gnojili in s čim smo preganjali listne uši in polže.

[A] 8a7dUntitled-3.1366151379.gif

V času, ko to berete, so se spomladanska vrtnarska opravila v notranjosti države šele dobro začela - letos nam jo je precej zagodla zima in razen na Primorskem je vrtnarjenje v zaostanku. Ne smemo namreč pozabiti, da mora biti zemlja, v katero želimo kaj posaditi ali posejati, ogreta na devet do deset stopinj Celzija, konec letošnjega marca, ko je delo na vrtu navadno že v polnem razmahu, pa so se temperature podlage gibale med štirimi in šestimi stopinjami.

O možnostih, ki jih imamo z našo okoli tisoč kvadratov veliko njivo, smo se posvetovali s kmetovalcem iz okolice Kamnika Jožetom Romšakom, specialistko za zelenjadarstvo Mišo Pušenjak in agronomko Damjano Benec, tudi lastnico vrtnarske spletne trgovine www.sejmo.si.

fb mf
Spremljajte nas tudi na FB.

Je veliko, pa spet ne toliko

»Če lokacija dopušča, bi si omislil še pet kokoši - pokrmil bi jim odpadke zelenjave, hkrati pa bi imel dovolj jajc za dom pa še kakovostno meso za dobro domačo juho,« razmišlja kmetovalec Jože Romšak.

Tisoč kvadratnih metrov velika njiva je že precejšen kos zemlje; če bi bila kvadratne oblike, bi ena stranica merila 33 metrov. Na njej lahko pridelamo več zelenjave, kot jo lahko porabi štiričlanska družina, vendar pa je premajhna za ustvarjanje toliko presežkov, da bi jih lahko prodajali. Odvečne pridelke lahko podarimo sorodnikom in prijateljem, morda v zameno za kaj drugega. Če poznamo kakšnega gostinca, se morda lahko dogovorimo z njim, na tržnici je že teže, saj so tam stranke vezane na stalnega dobavitelja, ki je redno tam. »Deset arov še ni tržno zanimiva površina!« se strinjajo sogovorniki.

Tudi zato, ker je treba misliti na kolobar. Če kdo misli, da bo recimo posejal dve kulturi in da bo pridelek z dobičkom prodal, naj še enkrat premisli. Če bi prvo leto, ko bi celotno površino še lahko namenil eni kulturi, na primer posadili krompir, bi samo za seme porabili približno 250 evrov. Na tisoč kvadratnih metrih bi pridelali približno 2.500 kilogramov krompirja, in če bi nam ga uspelo prodati po 0,3 evra za kilogram, bi zaslužek znašal 750 evrov. Če odštejemo še stroške gnojenja, bi pod črto dobili od 300 do 400 evrov; tu seveda nista všteti ceni dela in embalaže.

Pri samooskrbi pa je tako in tako smiselno, da pridelamo čim več različnih vrst zelenjave. »Za vse vrtnine je potreben vsaj triletni kolobar, kar pomeni vsaj tri različne vrtnine, in v tem primeru je površina, ki je na desetih arih namenjena vsaki posamezni kulturi, že tako majhna, da se gojenje za trg ne splača,« pojasnjuje Pušenjakova.

Kaj posaditi in koliko bo to stalo?

Zelenjavo bomo torej gojili zase in za svoje potrebe, pa še 'blokovski' prijatelji in sodelavci bodo imeli lahko kaj od tega.

»Najprej moramo ugotoviti, v kakšni 'kondiciji' je zemlja, koliko je založena z gnojili. Vprašati se moramo tudi, ali smo pripravljeni vanjo vložiti recimo evro na kvadratni meter, kar pomeni, da se nam prvi dve do tri leta vložek ne bo splačal,« opozarja Romšak.

Za običajno gnojenje desetih arov bomo potrebovali približno 250 kilogramov organskega gnojila oziroma približno 300 litrov peletov, če nimamo možnosti ali ne želimo gnojiti s hlevskim gnojem. Za tolikšno količino gnojila bomo odšteli od 100 do 150 evrov, odvisno od znamke in vrste. »Že v prvem letu bomo začeli kompostirati in si tako za pozneje sami zagotovili del potrebnih organskih gnojil. Poleg tega ni zanemarljivo zeleno gnojenje, na katero ne smemo pozabiti; takoj ko ostane gredica prazna, posejemo rastline za zeleno gnojenje,« svetuje Benčeva.

Koliko zelenjave posaditi, da bo ustrezala potrebam štiričlanske družine? »Po mojih grobih ocenah potrebujemo približno 100 kvadratnih metrov na družinskega člana, da lahko pridelamo dovolj zelenjave za samooskrbo, upoštevajoč triletni kolobar, seveda pa je številka odvisna tudi od podnebja in zemlje ter gnojenja,« našteva Benčeva. Pomembna je tudi poraba vsakega posameznika, saj vsi ne jemo enakih količin zelenjave niti nimamo enakega izbora vrtnin.

Za primer smo vzeli krompir, ki je večinoma stalnica v slovenskih gospodinjstvih. Štiričlanska družina letno potrebuje do 150 kilogramov krompirja - zgodnjega in za ozimnico -, če kuha vsak dan, če kuha le za konec tedna, pa je ta številka precej manjša, pravi Benčeva. Za tolikšen pridelek potrebujemo približno 15 kilogramov semenskega krompirja (približno 15 evrov) in površino približno 80 kvadratnih metrov. Če bi družina kupovala krompir po 0,5 evra za kilogram, kar je v trgovinah povsem običajna cena, bi na leto porabila 75 evrov, torej z lastno pridelavo prihrani 60 evrov oziroma kakšnega desetaka manj, če odštejemo še strošek za gnojilo. »Po tem, ko poberemo krompir, površino izkoristimo za setev različnih vrst radiča (jesenski, prezimni, tržaški solatnik ...), motovilca in zimske solate, pa še repa in črna redkev bosta našli prostor na njivi,« svetuje Romšak.

Na tisoč kvadratnih metrih bi pridelali približno 2.500 kilogramov krompirja, in če bi ga prodali po 0,3 evra za kilogram, bi zaslužili 750 evrov.

V tabeli smo naredili izračune, koliko posamezne vrste zelenjave bi morali pridelati, da bi pokrili osnovne potrebe štiričlanske družine. Seveda je 'porabljena' površina veliko manjša od ocene agronomke Benčeve, vendar pa je treba upoštevati, da gre le za omejen izbor 18 vrtnin - sogovornica pa pravi, da običajen izbor obsega približno 30 različnih vrtnin, vključno z začimbnicami in dišavnicami. Prav tako ne smemo pozabiti na nekatere cvetlice (ognjič, žametnica, kapucinka ...), ki imajo poleg okrasne tudi zaščitno vlogo pred nekaterimi vrtnimi škodljivci. V zakup moramo vzeti še prostor za potke med posameznimi gredicami, ki so nujne zaradi oskrbovanja posevkov, in kompostnik.

Ker cene zelenjave iz naše tabele čez leto precej nihajo, nismo računali, koliko bi za posamezno vrsto odšteli v trgovini, saj podatki ne bi pokazali realne slike. Samo za primer pa lahko s pomočjo podatkov Statističnega urada RS o povprečnih cenah v letu 2012 ugotovimo, da bi štiričlanska družina recimo le za paradižnik odštela 50 evrov, za papriko 25, za kumare pa 20 evrov.

Načrtovanje posevkov

Ugotovili smo, da je njiva s površino tisoč kvadratnih metrov za potrebe štiričlanske družine po zelenjavi prevelika, za tržno zanimivo pridelavo pa premajhna. Vendar pa je mogoče razpoložljivi prostor izkoristiti tudi drugače.

Eno stranico njive lahko izkoristimo za posaditev nekaj sadnih dreves z bujno rastjo, po možnosti na severni strani površine, da bo senčenje vrtnin čim manjše, svetujeta Benčeva in Romšak. Del njive lahko za povečanje samooskrbe namenimo različnemu jagodičevju (jagode, maline, ribez, aronija in podobno). Pri načrtovanju posevkov pa ne imejmo v mislih samo pridelka sveže zelenjave v sezoni, ampak tudi ozimnico; poleg vrtnin, ki dobro prezimijo (krompir, korenje, zelje, repa, koleraba in podobno), bomo marsikaj lahko tudi zamrznili, vkuhali, vložili ali posušili.

Pa ne le to. »Če lokacija dopušča, bi si omislil recimo pet kokoši - pokrmil bi jim odpadke zelenjave, hkrati pa bi imel dovolj jajc za dom pa še kakovostno meso za dobro domačo juho,« razmišlja Romšak. Seveda pa je treba pomisliti na kokošnjak, oskrbo s čisto vodo in prezimovanje, opozarja Benčeva.

Vrt ne prinaša vedno prihrankov

Pri izračunih količine posevkov in količine pridelkov, ki jih bomo pospravili, ne smemo pozabiti časa, ki ga bomo porabili za obdelovanje tolikšnega vrta od marca do konca oktobra, čaka nas pletje, zalivanje, osipavanje, prosjačenje sosedov za pomoč ob naši odsotnosti in podobno, vsak dan bomo na vrtu porabili vsaj eno uro. Ker pa svoj čas vsak zase različno ceni, ponujamo samo preprost izračun: če je ura vašega dela vredna pet evrov, jih pomnožite z dnevi v sedmih mesecih - porabili boste za dobrega tisočaka časa. Vendar pravi vrtičkar, ki ga to delo veseli in mu je v zadovoljstvo, na pridelovanje zelenjave zagotovo ne bo gledal s tega vidika.

Damjana Benec dodaja: »Časovno površina desetih arov ni pretiran zalogaj; mogoče jo je obdelovati ob službi, če sta vsaj dva para pridnih rok. Si je pa treba obdelovanje njive narediti čim bolj preprosto. Cilj je pridelati zdravo domačo hrano, ne pa da imamo za vsako ceno lepo površino brez enega samega plevela, ob kateri utrujeni sopihamo vsak dan.«

Več o vsebini novih Mojih financ pa si preberite na tukaj

 57

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...