Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
kripto   dodaj
 
Z bitcoini plačuje račune, kupil si je tudi avto
  24.05.2013  |  09:41  57
Čas branja: 8 min
V aprilu smo spremljali valuto, katere vrednost je bezljala kot bi bila "na kokainu". Z njo se je dalo zaslužiti po 10, 20, 30 odstotkov na dan, tudi več dni zapored, ali pa izgubiti 30 odstotkov v dnevu; imate želodec za virtualno valuto bitcoin? Kaj ta sploh je in ali se v ozadju skriva kakšna past; pogovarjali smo se z Nejcem in Anonimnim vedežem, ki se že dve leti preživljata z bitcoini.

Članek je bil objavljen v aprilski številki Moje finance. Izšla pa je tudi že nova, majska številka, več o vsebini si preberite na tukaj

V času pisanja članka (od 3. do 10. aprila) se je valuta bitcoin (BTC) najprej okrepila za 70 odstotkov, na 230 dolarjev, nato pa je v enem samem dnevu (10. aprila) upadla kar za 28 odstotkov. Dnevni razponi so nori. V enem dnevu (10. aprila) je vrednost bezljala na ravneh od 260 do 105, končala pa pri 165 dolarjih za bitcoin. Takšna nihanja v tako kratkem času niso za to valuto nič nenavadnega, podobno se je namreč že dogajalo poleti 2011, ko je vrednost po tem, ko je v tednu dni zrasla za 170 odstotkov, upadla za 93 odstotkov. Čeprav marsikoga ob takšnih številkah stisne v želodcu, pa smo Slovenci radovedne narave in radi pogledamo tudi za bolj divjimi naložbami, zato smo preverili, kaj oziroma kdo se skriva v ozadju bitcoina.

Vrednost bitcoina je v mesecu maju relativno stabilna; zaključni tečaji se gibljejo okrog 120 dolarjev za bitcoin. (dodano 24.maja, op.a.)

478fUntitled-2.1366140551.gif.o.470px.1366150781.jpg

Kaj je bitcoin

Bitcoin je virtualna digitalna valuta na kriptografski osnovi in deluje kot plačilni sistem. V ozadju te valute ni centralna banka ali država s svojim ekonomskim zaledjem. Evropska centralna banka je valuto označila za eksperiment. »Za povprečnega uporabnika je bitcoin še preveč kompleksen. Špekuliramo lahko, da bo nekoč prišel čas, ko ljudje ne bodo spraševali, kako bitcoin deluje, ampak jim bo to samoumevno,« pravi Nejc, ki se z bitcoini ukvarja že dve leti. A drug sogovornik, Anonimni vedež, kot je sam želel biti poimenovan za potrebe tega članka, meni drugače: »Če je nekaj težko, še ne pomeni, da moramo to zavreči. Ljudje vozijo avtomobile - koliko pa jih razume notranje izgorevanje motorja?« Sistem je spoznal pred dvema letoma in potreboval dober teden dni, da ga je v celoti razumel.

Vrednost je v celotni zgodovini valute, od julija 2010, ko je bila vredna le pet centov, poskočila za kar 3.360-krat.

Čeprav se zdi skoraj neverjetno, pa z bitcoini lahko danes kupimo prav vse. »Vse, kar kupim, plačam z njimi, le za plačilo položnic jih moram pretopiti v evre. Z njimi si lahko v tujini plačate počitnice, kupite tehnične pripomočke ali storitve, tudi kosilo v restavraciji, celo prepovedane snovi ali orožje; torej enake reči, kot jih je mogoče kupiti z gotovino,« našteva Anonimni vedež. Nejc je prek sistema bitcoin kupil precej domen, pred kratkim tudi monitor, plačal je prevajalske storitve, veliko doniral nadarjenim razvijalcem in humanitarnim projektom prek bitcoin100.org, našteva.

Bitcoine sprejeme v plačilo čedalje več trgovcev, menda je teh že na tisoče, prvi pri nas pa računalniško podjetje GS IT iz Šenčurja, so pisali v Financah. Menda zato, ker so stroški transakcij precej nižji kot pri zdajšnjih ponudnikih. Kdaj torej se splača kupovati z bitcoini? »Takrat, ko želiš ohraniti anonimnost,« razlaga Nejc. Če plačaš s kreditno kartico, trgovcu posreduješ vse svoje podatke, in če je ta čez pol leta tarča hekerskega vdora, so tvoji podatki lahko ogroženi. Če kupuješ prek sistema bitcoin, pa trgovcu pošlješ samo svoje bitcoine na njegov bitcoin naslov, brez osebnih podatkov, še opiše.

fb mf
Spremljajte nas tudi na FB.

Kje jih dobiti

Bitcoinov ne boste dobili pri najboljšem sosedu, no, vsaj še nekaj let ne, če sploh kdaj. Kupujejo (ali prodajajo) se prek menjalnic z bitcoini (exchange, angl.). Teh je seveda z aktualnostjo tematike vse več. Največja med njimi je mtgox.com, ki pokriva 80 odstotkov trga. Za primerjavo povejmo, da pri njih 30-dnevni promet znaša več sto milijonov dolarjev, kar je več kot na ljubljanski borzi. »Spletne menjalnice zgolj povezujejo kupce in prodajalce; pri čemer zaračunajo provizijo; bitcoinov ne prodajajo, ne kupujejo, niti ne preprodajajo,« pojasnjuje Nejc, ki je skupaj z Damijanom postavil spletno menjalnico [www.bitstamp.net] . Menjalnice obratujejo 24 ur na dan, sedem dni v tednu.

Bitcoine naj bi imelo milijon ljudi, trgovalo z njimi pa nekaj 10 tisoč. Koliko je njegovih uporabnikov med Slovenci, statistik ni, menda pa le nekaj 100. Bitcoine se sicer da izmenjati tudi prek [localbitcoins.com] , ki je nekakšna oglasna deska lokalne ponudbe in povpraševanja. Shranjujejo pa se lahko v elektronskih denarnicah, ena takšnih je recimo [blockchain.info] , ali pa se prenesejo na računalnik.

Z njimi lahko v tujini plačate počitnice, kupite tehnične pripomočke ali storitve, tudi kosilo v restavraciji, celo prepovedane snovi ali orožje.

Trgovanje

Kaj sploh početi z bitcoini, potem ko jih kupimo? »Z njimi lahko počnete vse, kar se počne z drugimi valutami,« pravi Nejc. Lahko jih hranite, z njimi trgujete, jih zapravljate. Sistem bitcoinov je postal Divji zahod financ - s širjenjem spletnih strani, ki ponujajo storitev, sicer znane iz finančne industrije, a s to razliko, da so ohlapno regulirane, opozarjajo pri časopisu Reuters. »Z bitcoinom lahko trguješ kot na forexu, dnevni razponi so mnogokrat večji kot pri zlatu. Kaže, da bo par BTC/USD kmalu na voljo pri nekaterih posrednikih s forexom. Veliko je tudi virtualnih organizacij, ki kotirajo na borzah in tako kot prava podjetja izplačujejo mesečne dividende. Na voljo so različni finančni instrumenti, kot so opcije ( [mpex.co] ). Z Malte že nekaj časa posluje Bitcoin Hedge fund,« našteva Anonimni vedež.

Zanimalo nas je, kako na to valuto gledajo recimo v Saxo Bank, investicijski banki, specializirani za trgovanje z valutami. Za zdaj še nimajo uradnega mnenja. Se pa ekonomisti in analitiki vse bolj zanimajo zanjo neuradno. Na Reutersu so odkrili, da so nekateri zaposleni na dveh izmed vodilnih investicijskih bank, Morgan Stanley in Goldman Sachs, menjalnice z bitcoini obiskovali tudi po 30-krat na dan. Kaj so tam počeli, lahko samo ugibamo.

Pohlep, špekulacije ...

Z rastjo vrednosti postaja trgovanje z bitcoini vse bolj priljubljeno, čeprav je precej nihajno. Vrednost je v celotni zgodovini valute, od julija 2010, ko je bila vredna le pet centov, poskočila za kar 3.360-krat (če upoštevamo 165 dolarjev 10. aprila). Ali bo najdonosnejša valuta v zgodovini človeštva ali največja poraženka, bo pokazal čas. Gotovo pa je eno - vrednost bitcoina napihujejo pohlep in špekulacije. Kjer je dim, je tudi ogenj. »Zaradi velikega nihanja vrednosti je lahko trgovanje zelo donosno, a tudi zelo tvegano, saj vrednost lahko tudi močno upade,« opozarja Anonimni vedež, ki je za bitcoin prvič slišal, ko je bil ta vreden tri dolarje. »Prvič sem ga kupil, ko je bil vreden šest dolarjev, nato je vrednost poskočila na 30, potem pa upadla na dva oziroma za 93 odstotkov,« opisuje.

Hudi upadi vrednosti so posledica špekulacij. Zadnjega takšnega, 28-odstotnega (10. aprila), je povzročilo to, da menjalnicam zaradi velikanskega zanimanja ni uspelo pravočasno ponuditi storitve vsem, ki so se želeli vključiti v sistem bitcoinov. Ljudje so se ustrašili in začeli izplačevati denar, smo izvedeli. Druga grožnja, poleg nezaupanja v valuto, so tudi hekerski vdori na menjalnice. »Šibka točka so menjalnice - torej na točki, kjer bitcoin ustvarja vrednosti. Mt.Gox je največja menjalnica, in če hoče kdo škoditi bitcoinu, se bo zanesljivo osredotočil nanj in tam poskušal narediti največ škode,« razmišlja Nejc.

»Dokler bitcoin ni zakonito denarno sredstvo, je naložba tvegana,« opozarja Nejc.

Do koliko lahko zraste vrednost bitcoina, ni mogoče napovedati, pojavljajo se različna mnenja, da lahko poskoči na tisoč, celo 10 tisoč dolarjev, pri čemer ne smemo pozabiti, da gre lahko tudi v obratno smer, vse do nič. »V resnici nihče ne ve, ali gre za balon, ali bo počil, kakšna bo vrednost po poku. Ker je menjalni tečaj izrazito nestabilen (in bo še nekaj časa takšen), je valuta v tem hipu nepraktična za široko uporabo,« pravi Anonimni vedež.

Zaslužki

»Trg z bitcoini je še mlad in neoptimiziran ter nerazvit, zato je dobrih priložnosti ogromno,« meni sogovornik. Čeprav ne ve natančno, koliko je do zdaj vložil in koliko zaslužil, pa mu v tem času gotovo ni bilo dolgčas. »Vsaka dva tedna prodam toliko bitcoinov, kolikor potrebujem za življenje. Kupil sem si avto. Prodal sem del bitcoinov, ko je bila vrednost pet evrov za enega. To je bila huda napaka, a sem avto potreboval. Zdaj bi za isti denar lahko imel helikopter. Ker sem Slovenec, se vseskozi tolažim, da je nekdo drug z 10 tisoč bitcoini plačal pico,« pravi Anonimni vedež.

Nejc priznava, da do zdaj ni veliko vložil in zato tudi ni veliko zaslužil, aktivno pa z bitcoini ne trguje. »Veliko ljudi gleda na to kot na investicijsko priložnost. Izkazalo se je, da lahko ustvariš lep zaslužek, a mislim, da tega ne bi smeli jemati kot naložbo. Trg je majhen in nenadoma je dobil veliko medijske pozornosti, tudi zaradi prisvojitev dela bančnih depozitov na Cipru. Z bitcoinom se kaj takšnega ne more zgoditi. Nihče ga ne more zapleniti. Zato so morda ljudje začeli jemati bitcoin kot alternativno drugim valutam,« razmišlja. V zadnjih mesecih je bilo izjemno zanimanje med Rusi, ki so se najbolj opekli na Cipru, razkriva Google Trends. »Dokler bitcoin ni zakonito denarno sredstvo, je naložba tvegana. Odsvetujem nakupe bitcoinov za zneske, ki si jih ne morete privoščiti,« opozarja Nejc.

Bitcoin ni denarno sredstvo, saj ne gre za bankovce in kovance, knjižni denar ali elektronski denar, so jedrnati v Banki Slovenije, kjer nadzora nad njim ne izvajajo. Ker je centralna banka ugotovila, da bitcoin ni denarno sredstvo, se tudi davčni urad do tega ni opredeljeval. Ali to pomeni, da ni treba plačevati davkov, nismo izvedeli. »Dokler je nekdo ne prepove, ni nezakonita. Je pa neregulirana. Ta valuta nima države, nima zakonov, je virtualna in velja po vsem svetu,« pravi Nejc.

Kriminalci in tajkuni z bitcoini

Kritiki opozarjajo, da se v ozadju bitcoinov dogaja kriminal - pere denar, financira terorizem in podobno. Za bitcoin namreč ta hip ni nobene regulative. Večina menjalnic sicer zahteva verifikacijo z osebnim dokumentom, ne sicer pri registraciji, ampak pri vplačilu denarja, a to ne preprečuje možnosti storitve kaznivih dejanj, zlasti pri manjših menjalnicah. Urad za preprečevanje pranja denarja pri nas za zdaj ni zaznal zlorab, kršitev ali storitev kaznivih dejanj pranja denarja ali financiranja terorizma oziroma drugih kaznivih dejanj, ki bi bila povezana z valuto bitcoin, so sporočili. A opozarjajo: »Glede na postopke poslovanja z navedeno valuto ne moremo trditi, da bi ne mogla biti uporabljena kot sredstvo storitve kaznivega dejanja, kar velja tudi za tradicionalne valute ali druge finančne instrumente.«

Čeprav gre pri bitcoinu za eksperiment, pa ni treba, da eksperimentirate s svojim denarjem. Morda bomo čez nekaj let, desetletij res poslovali z virtualnimi valutami, a za zdaj se vsaj nam zdi, da je prihodnost bitcoina preveč meglena in tvegana. Bomo pa zgodbo spremljali tudi v prihodnje.

Kako nastaja

Zanimiv del sistema z bitcoini, poleg seveda norih donosov, je nastajanje bitcoinov. Valuta je luč sveta ugledala leta 2009, predstavil jo je nekdo s psevdonimom Satoši Nakamoto. Kdo je bil v ozadju nastanka, do danes ni znano. Lahko da gre za posameznika ali skupino ljudi. Ker v ozadju ni banke, ki bi jih tiskala, jih ustvarjajo uporabniki sami oziroma rudarji (miners, angl.), in sicer z zapletenimi računalniškimi procesi. A pozor, količina bitcoinov je omejena na 21 milijonov, in če je nekaj omejeno, je, jasno, tudi privlačno. Do zdaj jih je nastalo 11 milijonov. A zaslužki z rudarjenjem postajajo vse manj privlačni. »Včasih sem tudi sam rudaril, ne samo za dobiček, ampak tudi zato, da sem spoznaval sistem. To sem zdaj opustil. Tehnologija se je tako spremenila. Kupovati bi moral novo strojno opremo, da bi lahko rudaril,« pojasnjuje Nejc.

Bitcoin poznamo tudi v fizični obliki - kovanci in bankovci. »Gre za nosilec, ki ga lahko izda kdorkoli. Pod hologramsko nalepko se skriva koda, ki omogoča uporabo bitcoina v omrežju,« komentira Anonimni vedež. Do konca aprila namerava neki ameriški podjetnik v Los Angelesu in na Cipru postaviti bankomat za izplačevanje bitcoinov.

Nekaj lastnosti bitcoina

• Anonimnost: vsak pošiljatelj ali prejemnik se lahko skrije pod psevdonimom, kodo in vsa plačila uredi anonimno, čeprav so vsi prenosi v omrežju javno dostopni na spletu. »Zagotavlja ti zasebnost, ni pa zagotovljena 100-odstotna anonimnost,« pravi Nejc.

• Bitcoinov v nasprotju z običajnimi valutami, kot sta dolar in evro, ni mogoče tiskati v neskončnost.

• Tako kot se evri delijo na manjše enote cente (torej stotinke), se tudi bitcoini, in sicer na kar osem decimalnih mest (0,00000001 je najmanjša enota, ki se imenuje satoši).

• »Ni centralne avtoritete, vsi v omrežju so enakopravni in neodvisno med seboj povezani. Gre za decentraliziran sistem, ki je pravo nasprotje realnih valut,« razlaga Anonimni vedež.

• Prenosi bitcoinov med uporabniki (peer-to-peer, angl.) so hitro izvedljivi ob vsakem času po vsem svetu. Omrežje deluje podobno kot bittorent (programi za neposredno izmenjavo datotek, op. a.) in ga ni mogoče ustaviti, ne da bi ugasnili celotnega interneta.

Več o vsebini novih Mojih financ pa si preberite na tukaj

 57

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...