Se splača kupiti gozd?
  20.02.2013  |  09:00  30
Čas branja: 5 min
Smo sredi kurilne sezone in travm, povezanih z visokimi cenami energentov; nekateri se zato vračajo v gozdove po les; še več, razmišljajo kar o nakupu gozda - bodisi za kurjavo bodisi za varno naložbo; preverili smo, ali se to splača

Cene energentov zlasti v zadnjih letih povzročajo cmok v grlu, radost pričakovanja zlate jeseni pa nadomešča mučno sestavljanje finančnega načrta, kako preživeti še eno kurilno sezono. Medtem ko smo bili pred nekaj desetletji priče množični plinifikaciji po državi ter opuščanju ogrevanja na trda goriva, so zdaj peči tehnološko veliko naprednejše in z izrazito izboljšanim izkoristkom. Se pa danes temu reče ogrevanje z lesno biomaso, ne drvmi. No, šalo na stran. Zanima nas, ali je nakup gozda dobra rešitev, s katero se bodo lastniki bolj poceni greli, hkrati pa s prodajo lesa še kaj zaslužili in si naložbo v nekaj letih povrnili.

[A] 0869Untitled-1.1361220464.jpg

»Če kupimo gozd, ne moremo pričakovati velikega donosa, je pa zanesljivost naložbe precejšnja. Kupiti gozd je nekako tako, kot če kupimo nekaj zlata kot razmeroma varno naložbo. Kurjava se bo dražila in v Nemčiji je recimo že opaziti, da ljudje s tem namenom kupujejo gozd,« pravi Milan Šercer, direktor podjetja za gozdarske storitve Tisa.

Kupcev gozda je več vrst; nekateri kupijo gozdno zemljišče preprosto zato, ker pač želijo imeti drevje v bližini svojega bivališča. Drugi kot varnostno rezervo, tretji si ga želijo zaradi zanesljive dobave kurjave, nekateri pa kot naložbo ali celo kot vir zaslužka. »A če nekdo želi z gozdom preživljati družino, mora obsegati vsaj sto hektarjev,« opozarja Šercer.

V gozdu s površino deset hektarjev lahko vsako leto posekamo za približno 60 kubičnih metrov lesa. Stroški nam bodo vzeli približno tretjino, kar pomeni, da bo naš letni zaslužek glede na cene kubičnega metra od 1.400 do 2.500 evrov. Cena kubičnega metra lesa se namreč giblje od 35 do 60 evrov, pojasnjuje svoj izračun Šercer.

Kako do gozda?

Kvadratni meter gozda v Sloveniji stane od 0,3 evra do evra.

Nakup gozda poteka drugače kot pri drugih nepremičninah. Obvestilo o prodaji gozda mora prodajalec objaviti na oglasni deski upravne enote, na območju katere je gozdna parcela oziroma njen večinski del, in pa na državnem portalu e-uprava na povezavi Objava ponudb za prodajo kmetijskega zemljišča, kmetije oziroma gozda - aktualne objave. Rok objave je 30 dni in v tem času morajo morebitni kupci s priporočeno pošiljko na upravno enoto posredovati izjavo o sprejetju ponudbe. Če se v tem času ne javi nihče od tistih, ki imajo predkupno pravico, se lahko proda najboljšemu ponudniku, naredi se kupoprodajna pogodba pri notarju, po tem pa mora kupec pri upravni enoti dati vlogo za odobritev pravnega posla.

Predkupno pravico ima lastnik, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na gozd, ki je naprodaj. Sledi predkupna pravica drugega lastnika, katerega gozd je najbližje gozdu, ki je naprodaj. Pri tem so izjema gozdovi, ki so opredeljeni kot varovalni, ter gozdovi s posebnim pomenom; pri teh imata predkupno pravico občina in država, ta pa še v primeru, da gre za gozdove v skupni velikosti več kot 30 hektarjev. Dobro je še vedeti, da zakon ne dovoljuje, da bi se delile gozdne parcele, manjše od pet hektarjev, razen če gre za gradnjo javne infrastrukture. »Oglasna deska je bolj formalnost, saj je pri nakupu gozda navadno tako, da je kupec znan vnaprej in sta s prodajalcem že dogovorjena za posel,« pojasnjuje Šercer.

Cena gozda

»Kvadratni meter gozda v Sloveniji stane od 0,3 evra do evra,« pravi naš sogovornik. Po podatkih Geodetske uprave RS je bila povprečna cena za kvadratni meter gozdnega zemljišča v drugem četrtletju 2012 0,67 evra, kar je nekoliko več kot lani (0,65 evra) in v prvem četrtletju tega leta (0,63 evra). »Pri gozdu velja nasprotno kot pri hišah - višja starost je zelo zaželena,« dodaja Šercer.

[A] d5f1Untitled-2.1361220510.jpg

Cena gozda je odvisna od več dejavnikov. Kot pri vseh nepremičninah je med najpomembnejšimi lokacija. V okolici Ljubljane bo cena gozda seveda višja, pa tudi tam, kjer je zelo razvita lesna industrija ali tradicija, denimo v Savinjski dolini. »Prav tako bo cena višja, če je do gozda speljana urejena pot, pomembno pa je tudi, v kakšnem stanju je gozd, kolikšne zaloge lesa ima in kakšna je njegova sestava. Pomemben dejavnik je tudi odprtost gozda, torej dostopnost, ali obstajajo vlake, namenjene spravilu lesa, zanemariti pa ne smemo niti medsosedskih odnosov, ki lahko pri sečnji in spravilu igrajo veliko vlogo,« dejavnike, ki sooblikujejo ceno gozda, našteva Staš Javornik, solastnik družbe za upravljanje z gozdovi Gozdna Javornik.

Kot poznavalca razmer smo ga tudi vprašali, katere vrste lesa gredo najbolje v promet. »Na to vprašanje je težko natančno odgovoriti, najvišje, že kar vrtoglave cene, dosegajo plemenite vrste lesa, na primer gorski javor. Mednje sodijo tudi češnja, lipa, brest, oreh in druge,« pojasnjuje Javornik. Lastniki hlodovino prodajajo na dražbi lesa v Slovenj Gradcu, zlasti izjemne primerke, saj sicer zanje ne bi mogli doseči primerne cene. Tako je letos eden izmed udeležencev dražbe za kubični meter gorskega javorja iztržil rekordnih skoraj 10 tisoč evrov. »Gre za les, po kakršnega na dražbe recimo pridejo celo predstavniki avtomobilskih tovarn iz tujine, saj ga uporabljajo za obloge iz furnirja v prestižnejših znamkah avtomobilov, gorski javor pa je primeren tudi za izdelavo glasbil in parketov,« dodaja sogovornik.

Hlodovina za razrez v kurjavo dosega precej nižje cene kot hlodi na dražbi. Se pa Javornik spominja, da je bilo pred leti razmerje med ceno hlodovine in lesom za kurjavo precej večje. Zdaj se je zmanjšalo, drva so vse dražja, tudi zato, ker velike količine lesa prodajo v Avstrijo in Italijo, kar vpliva na ceno lesa pri nas. Pogosto slišimo očitke, da lastniki hlodovino, tudi tisto, ki bi jo z lahkoto uporabili doma, prodajajo čez mejo, nazaj pa dražje kupujejo polizdelke. »A to ni nič čudnega, saj je avstrijski trg bolje urejen, kupci pa boljši plačniki,« razmere v Sloveniji okrca Staš Javornik.

Bi kupili gozdno parcelo?

Kurjava se bo dražila in v Nemčiji je recimo že opaziti, da ljudje s tem namenom kupujejo gozd.

Recimo, da nekdo, ki si je v hiši v predmestju uredil ogrevanje na drva, razmišlja o nakupu lepega gozda, s katerim bi si zagotovil vsakoletno zalogo kurjave. Je to sploh smiselno? »Sam ne menim tako. Lastništvo gozda ni le v tem, da vsako leto posekaš nekaj dreves, pa je. Gozdna parcela ti lahko prinese kar nekaj skrbi, denimo, kdo bo opravljal sečnjo, saj se neveščim to nevarno delo toplo odsvetuje, in tudi kako bo s spravilom lesa. To pomeni kar precejšnje stroške, velika težava pa je tudi kraja lesa,« nas na realna tla hitro postavi Javornik.

Na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije najdemo številne naloge, ki jih ima lastnik gozda. Med temi so skrb za mejnike posesti, ki morajo biti vidni, in občasno pregledovanje gozda; spremembe zdravstvenega stanja gozda zaradi polomljenega drevja ter napada bolezni in škodljivcev je treba sporočiti revirnemu gozdarju, prav tako krajo drevja, ki ni bilo označeno za posek. Lastnik gozda je odgovoren tudi za divja odlagališča odpadkov, upoštevati pa mora še varnostna, prometna in druga določila, ki se nanašajo na gozdne ceste in vlake, če naštejemo le nekaj zahtev. »Lastnik gozda plačuje davek od katastrskega dohodka, poleg tega pa še pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest, ki je 7,9 odstotka katastrskega dohodka,« pravi Staš Javornik. Ob upoštevanju vsega skupaj bo verjetno precej udobneje in preprosteje tistih nekaj kubičnih metrov lesa kupiti pri kmetu ali drugem ponudniku, ki se z gozdom ukvarja profesionalno.

Kot vidimo, gozda na vrat na nos ni smiselno kupovati, je pa seveda res, da je lahko za rezervno naložbo za slabe čase. Zdi se, da bo ta tema v prihodnje še burila duhove, saj podražitvam energentov sploh ni videti konca; cena litra kurilnega olja naj bi po nekaterih napovedih v prihodnjih letih dosegla celo dva evra.

Letni zaslužek z gozdom površine 10 hektarjev

• Površina 10 hektarjev

• Vsako leto lahko posekamo približno

60 kubičnih metrov lesa

• Cena kubičnega metra lesa se giblje

od 35 do 60 evrov

• Približno tretjino zaslužka gre za stroške sečnje in dostave

• Končni letni zaslužek: od 1.400

do 2.500 evrov

Vir: Milan Šercer

Članek je bil objavljen v septembrski številki 2012 revije Moje finance.

 30

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...