Študiram in delam, da bom dobil delo!
  19.02.2013  |  09:00  11
Čas branja: 6 min
Konec vsakega študijskega leta na zavod za zaposlovanje pride množica študentov; diplomirajo, službe pa ne dobijo; toda ne vsi, tisti, ki med študijem pridobivajo delovne izkušnje in spoznavajo različne delodajalce, imajo več možnosti za delo; pa še nekaj: diplomanti, ki med študijem delajo, so v življenju veliko bolj uspešni kot tisti, ki samo študirajo, pravijo poznavalci

[A] 992eUntitled-22.1361221512.jpg

Včasih je študent z lahkoto našel delo, če ga je le hotel, o čemer zgovorno priča tudi Sarina zgodba, ki se spominja, kako je pred poldrugim desetletjem prišla v podjetje, v katerem je še danes. »Med študijem sem šla nekoč poleti na študentski servis in našla razpisano delo v dobrem podjetju. Potem sem ugotovila, da tam dela prijateljica, ki je zame rekla dobro besedo,« pripoveduje Sara.

Sprva je opravljala povsem običajne naloge, potem pa je do nje prišel takratni direktor in jo vprašal, ali jo zanima delo na pravnem področju, saj je bila takrat že v zadnjem letniku pravne fakultete. »Seveda sem zagrabila, vendar potem študija nisem dokončala, čeprav so me v službi nenehno spodbujali in mi ponujali raznovrstne ugodnosti. Saj ne, da ne bi zmogla, preprosto mi je zmanjkalo volje,« pošteno prizna sogovornica. Meni, da bi jo verjetno morali »zbrcati«, da bi diplomirala, tako pa so jo na koncu celo zaposlili, že kar takoj za nedoločen čas.

Zgodba, kakršnih danes zlepa več ne slišimo. Dela in študija ji sicer ni uspelo prav dobro uskladiti, vendar pa se je v podjetju dokazala in dobila zelo dobro zaposlitev. Današnji delodajalci pa hočejo oboje - strokovno izobrazbo in hkrati čim več delovnih izkušenj.

Delo, faks, delo, faks ...

Da danes niti diplomantom, ki se lahko pohvalijo z lepo zbirko referenc, ni več z rožicami postlano, kaže tudi Uršina zgodba, ki je ob študiju na dveh smereh ves čas tudi nekaj delala. V zadnjem letniku magisterija se je pridružila kolektivu enega od časopisov, pri katerem kot novinarka dela že dve leti. Za sodelovanje se je odločila predvsem zaradi želje pridobiti delovne izkušnje iz svoje stroke. »Na začetku je bilo zelo zahtevno, saj se je bilo treba naučiti toliko novega. Nekako je šlo, čeprav sta mi tako študij kot delo vzela veliko časa,« se spominja Urša.

Delovna obveznost do 15 delovnih ur na teden še ne ogroža študentovega študijskega uspeha, kažejo raziskave.

Za zadnje obveznosti si je vzela dan ali dva pred izpitom ali pa se je v službi dogovorila za popoldanski termin dela, da je dopoldneve lahko posvetila študiju. V službi ji zdaj, ko je pri koncu, ne pomagajo prav veliko, a tega si tudi sama ne želi. »Zdi se mi dobro, da sem ves čas v stiku z dogajanjem, saj se bojim, da bi 'padla ven', če bi predolgo delala za faks. Dopusta oziroma prostih dni si za študijske obveznosti ne jemljem; magistrski nalogi so namenjeni konci tedna in popoldnevi, ko imam čas,« pravi disciplinirana absolventka, ki namerava vse skupaj končati do konca tega leta.

Njen dosedanji seznam delovnih izkušenj je precej pester, poleg tega obvlada še tri svetovne jezike. Nazadnje se je študijsko in jezikovno izpopolnjevala lani na študijski izmenjavi, na eni izmed prestižnejših evropskih univerz, kjer je opravila tudi nekaj izpitov. Ali vse skupaj zadošča, da bi se njen sedanji delodajalec »zagrebel« zanjo in ji ponudil pogodbo za nedoločen čas? Niti ne preveč. Redna zaposlitev ne pride v poštev, lahko pa bi odprla espe in delala prek njega. »Ampak v to ne grem. Tudi zato, ker me vleče, da bi se v okviru svoje stroke preizkusila še v katerem drugem podjetju. Če bi to, kar delam danes, želela početi še prihodnjih deset let, bi se vsekakor odločila za espe, vendar o tem nisem prepričana. Ta hip mi to delo še vedno zelo ustreza in mi je v izziv, ker lahko rastem in napredujem pri delu. Pomembno mi je tudi, da me obdajajo ljudje, ki z veseljem opravljajo svoje delo, saj je tako razpoloženje v službi ustvarjalnejše, delovno okolje pa bolj pozitivno,« sklene svojo pripoved Urša in ne pozabi poudariti, da je kljub noremu tempu vedno našla čas za žur in počitnice.

Današnji delodajalci hočejo oboje - strokovno izobrazbo in hkrati čim več delovnih izkušenj.

Teorija ali praksa?

Kakorkoli se bo Urša na koncu odločila, dejstvo, da ima že kar nekaj delovnih izkušenj, ji bo samo koristilo. Še zlasti zato, ker jih je pridno nabirala predvsem v svojih dveh strokah. Vedno se namreč sprašujemo, ali je pomembneje svoje znanje v praksi preizkušati že med študijem ali pa je delodajalcem pomembneje, da je kandidat delal karkoli, kar kaže na njegov odnos do dela samega.

»Pri selekciji kadrov so strokovne izkušnje najpomembnejše. Zato študentom svetujemo, naj, če je le mogoče, izkušnje pridobijo na področju, kjer se želijo dolgoročno razvijati,« poudarja Polona Romih, vodja svetovalcev za kadre pri podjetju Adecco. Če pa to ni mogoče, naj poskušajo dobiti katerokoli delo v podjetju, v katerem bi pozneje želeli delati, morda pa se pojavi zaposlitvena možnost iz njihove stroke, dodaja Romihova.

Da študentsko delo lahko odpira vrata k »resnejši« zaposlitvi, potrjujejo tudi izkušnje e-Študentskega servisa. »Pogosto prejmemo od podjetij ponudbe za študentska dela, kjer je že v objavi navedeno, da je v prihodnje možna tudi redna zaposlitev. Študentsko delo je za podjetja skoraj temeljna pot kadrovanja, preverjanja in uvajanja svojih prihodnjih redno zaposlenih. Neustrezne kandidate tudi zavrnejo, a to je razmeroma neboleča lekcija za mlade, zgodnji opomin, da morajo svoje kompetence še izboljšati in nadgraditi,« je prepričana Carmen Vodovnik iz kadrovske službe e-Študentskega servisa.

Pomembno mi je, da me obdajajo ljudje, ki z veseljem opravljajo svoje delo, pravi Urša.

Po raziskavi agencije Ninamedia iz leta 2010 je več kot polovica anketirancev, nekdanjih študentov, po diplomi »nadgradila« svoje študentsko delo v redno delovno razmerje v katerem od podjetij, kjer so prej opravljali dela prek študentskega servisa, pravi Mateja Uršič z republiškega zavoda za zaposlovanje.

Službo prinesejo izkušnje, ne ocene!

Številni mladi delajo kot študenti ali pa še kot dijaki med počitnicami. Po podatkih OECD v državah članicah približno 36 odstotkov študentov kombinira študij z delom. »Diplomanti, ki med študijem delajo, so v življenju veliko bolj uspešni kot tisti, ki samo študirajo. Službo dobijo tisti, ki imajo delovne izkušnje, in ne tisti z visokimi ocenami,« je letos spomladi na konferenci OECD v Berlinu dejal Jan Hendeliowitz, direktor OECD Leeds.

Delodajalcem pa niso pomembni samo strokovno znanje in izkušnje, ampak od kandidatov pričakujejo še druge »mehke« veščine, kot so smisel za timsko delo, zmožnost sprejemanja odločitev in dobrega komuniciranja, jasno izražanje, uporaba informacijske tehnologije je samoumevna, štejeta pa tudi znanje tujih jezikov in učinkovito delo v stresnem okolju, je pokazala študija HEGESCO, narejena v okviru evropskega generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo.

Da bi mladim olajšali iskanje prve zaposlitve in predstavitev dosedanjega dela prihodnjemu delodajalcu, na e-Študentskem servisu z novim šolskim letom uvajajo storitev Moje izkušnje, ki bo študentom omogočila zbiranje vseh dosedanjih študentskih del in izkušenj na enem mestu ter možnost izpisa verodostojnega potrdila.

Hkrati pa se morajo mladi iskalci dela tudi zavedati, da so redne službe za nedoločen čas čedalje redkejše, vse več bo zaposlitev, vezanih na posamezen projekt. »Adecco je globalna korporacija in po naših informacijah iz tujine je koncept projektnega dela v svetu nekaj povsem običajnega. Tovrstnega dela je vse več tudi v Sloveniji, a ne morem trditi, da na vseh področjih in v vseh strokah,« razloži Romihova.

Vemo tudi, da se razlike med iskanostjo nekaterih profilov kažejo že med študijem. Med študenti je za strokovno delo iz njihove smeri študija bolj iskan tehnični kader - tu gre za študente računalništva, strojništva, elektrotehnike. »Prav tako študente tehničnih smeri zaradi pomanjkanja teh strokovnjakov pogosteje štipendirajo podjetja in imajo po diplomi zagotovljeno delo, podjetja pa pridobivajo motivirane zaposlene, ki so jih spoznala že med študijem,« opaža Romihova.

Res je tudi, da lahko denimo študenti s področja zdravstva in šolstva strokovno delajo šele po končanem študiju. »Imajo pa zato med študijem več praktičnega usposabljanja in si lahko naberejo potrebne delovne izkušnje,« pojasnjuje Uršičeva.

Petnajst ur na teden

V državah OECD so v zvezi z usklajevanjem študija in dela povezani štirje različni pristopi; podaljšan študij v kombinaciji z delom poznajo na Nizozemskem in v Skandinaviji, z izjemo Švedske, kjer bolj spodbujajo študij v rednem roku v kombinaciji z delom, ravno tako je v anglosaških deželah. Avstrija, Švica in Nemčija imajo vajeniški sistem, v preostalih evropskih državah in denimo v Koreji pa zagovarjajo načelo: Najprej študij, potem delo, našteva Uršičeva. Kateri od navedenih pristopov ima več prednosti? Tisti sistemi, ki kombinirajo študij z delom in vajeniški sistem, saj mladim omogočajo, da hitreje najdejo delo, pomanjkljivost pa sta razmeroma pozen vstop v polno in stalno zaposlenost ter tveganje, da bo delo ogrozilo študijski uspeh. »Ugotavljajo, da je delovna obveznost do 15 delovnih ur na teden tista, ki še ne ogroža študijskega uspeha,« nam razkriva Uršičeva.

Glede na pomembnost delovnih izkušenj pri gradnji kariere lahko le upamo, da bodo tudi prihodnje generacije študentov še imele možnost delati že med študijem. Število razpoložljivih del se v zadnjih letih z nekaj izjemami namreč zelo krči; po eni strani zaradi krize okrnjeno gospodarstvo klesti število zaposlovalcev, po drugi strani pa so verjetno krive tudi višje koncesijske dajatve, ki so jih servisi primorani zaračunavati. Posledično bo tudi marsikatera posredovalnica primorana zapreti svoja vrata, seveda v škodo študentov. »Sistem agencij, kot ga poznamo pri nas, pa je pri tako veliki plačilni nedisciplini in nizki poslovni kulturi v primerjavi z zahodnim svetom vendarle nujen,« je neposredna Vodovnikova.

Kako fakultete študentom pomagajo pri iskanju dela

Na nekaj fakultetah smo se pozanimali o njihovi pomoči študentom pri iskanju prve zaposlitve. Naloga fakultete ni, da išče zaposlitve, so nas najprej nekoliko okrcali na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV), a takoj zatem zatrdili, da se trudijo tudi v tej smeri. Tako s FDV kot tudi z mariborske filozofske fakultete so nam odgovorili, da so člani mreže kariernih centrov, ki deluje v okviru univerze. Centri so namenjeni prav ozaveščanju mladih o pomenu pravočasnega načrtovanja karierne poti in povezovanju študentov z morebitnimi delodajalci že med študijem, organizirajo pa tudi prostovoljno delo, predavanja in podobno.

Medtem ko se delodajalci menda pogosto obrnejo na karierni center na FDV, kjer iščejo predvsem hitro učljive, lojalne, motivirane in komunikacijsko spretne kandidate, ki so tudi ambiciozni in timsko usmerjeni, pa sta se na mariborski center v zadnjih dveh letih obrnila samo dva delodajalca, ki sta iskala študente tujega jezika. Presenetljivo, tudi za delodajalca, je bilo dejstvo, da se na objavljeni prosti delovni mesti ni prijavil nihče.

Nasprotno pa se je dekan ljubljanske fakultete za strojništvo Jožef Duhovnik pohvalil, da imajo njihovi diplomanti, ker prejmejo primerna znanja za začetek delovne poti, večinoma zaposlitev že pred diplomo. Delodajalce, ki se obrnejo na fakulteto, povežejo s študenti, s katerimi nato skupaj izvajajo razvojno in raziskovalno delo. Na programih, kjer je vključena industrijska praksa, imajo koordinatorja, ki spremlja vse povezane aktivnosti študentov v realnem okolju, še pravi dekan Duhovnik.

Članek je bil objavljen v septembrski številki 2012 revije Moje finance.

 11

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...