Bomo vlagali v sklade ali kupovali nepremičnine?
  23.01.2013  |  07:00  13
Čas branja: 5 min
Vzajemni skladi veljajo za eno izmed najbolj priljubljenih oblik plemenitenja denarja ne le v Sloveniji, temveč tudi drugje po svetu; zato smo se na Mojih financah odločili, da bralcem v šestih nadaljevanjih od januarja do junija v rubriki Mala šola vlaganja v vzajemne sklade predstavimo vse njihove prednosti in pomanjkljivosti; seveda bomo praktični in teorijo povezali s trenutnimi borznimi dogajanji doma in po svetu

V vzajemnih skladih neposredno varčuje okoli šest odstotkov Slovencev, starih od 15 do 75 let, kažejo zadnji izsledki raziskave GfK. To pomeni okoli 95 tisoč vlagateljev. Sklenjenih pa je tudi 680 tisoč zavarovalnih polic, ki omogočajo posredno plemenitenje denarja v vzajemnih skladih. Sicer se je zanimanje za neposredno vlaganje v sklade v zadnjem letu zmanjšalo, saj so skladi imeli neto odlive v vrednosti 91 milijonov evrov. Uspešnost vzajemnih skladov najbrž ni glavni krivec, ki je ljudi silil k prodajanju naložb v skladih, saj so se ti lani večinoma izkazali s kar lepimi donosi, o čemer več pišemo na strani 22. Odlivi so najbrž bolj povezani s tem, da so ljudje zaradi nižjih plač in višje brezposelnosti intenzivneje začeli porabljati svojo denarno zalogo. Tudi iz bank so denimo v prvih 10 mesecih dvignili kar 235 milijonov evrov.

[A] 25f1Untitled-11.1358712291.jpg

Se bo to nadaljevalo? »Letos pričakujem upad obrestnih mer depozitov in nadaljevanje pozitivnih donosnosti skladov, kar naj bi vodilo do povečanja vplačil v sklade ter omejilo izplačila,« razmišlja Klemen Koncilja iz Vzajemci.com. Precej manj optimističen je finančni svetovalec Blaž Kandrič iz družbe BTP Indegra. »Slovenski vlagatelji so pod vplivom negativnega gospodarskega in političnega dogajanja pri nas in zato so zelo previdni pri vlaganju. Strah pred večjim vlaganjem se bo še nadaljeval.«

Sogovornika omenjata še posebno lastnost slovenskih vlagateljev - vplačila v vzajemne sklade so odvisna od gibanja tečajev domače borze. Ta zadnja leta v nasprotju s tujimi kapitalskimi trgi predvsem tone, a z nekaj prebliski, ko se pojavljajo že ničkolikokrat slišane govorice o prodaji državnega premoženja. Kandrič pa opozarja še na eno preferenco slovenskih vlagateljev: »NLB naj bi začela prodajati stanovanja v Celovških dvorih, zato se lahko začnejo razvijati zanimive zgodbe na trgu nepremičnin. Če bodo stanovanja dosegla primerne cene, bo marsikdo raje vložil v nakup stanovanja, manj denarja pa bo namenil preostalim naložbam, tudi skladom.«

Pretekla donosnost slabo merilo

Poznamo številne primere, ko so skladi, ki so se v nekem letu izkazali za najdonosnejše, leto za tem končali na dnu.

Ponudba vzajemnih skladov v Sloveniji je precej pestra in lahko zadovolji različne okuse vlagateljev, od bolj do manj zahtevnih. Kako tudi ne, saj imamo kar 14 ponudnikov, ki upravljajo ali tržijo 265 vzajemnih skladov. Tako se seveda vlagatelji pogosto srečujejo s težavo, katere izbrati. Premajhna razpršitev ni dobra, preveliko drobljenje prav tako ne prinaša nič dobrega. In kateri so pri nas glavni dejavniki, ki vplivajo na izbiro? »V državah z nizko razvito naložbeno kulturo, kamor žal še vedno sodi tudi Slovenija, je osnovno merilo za vlagatelje predvsem pretekla donosnost sklada,« opaža Koncilja. Toda kupovanje skladov zgolj na podlagi minulih donosnosti lahko privede do precejšnjih razočaranj. Poznamo številne primere, ko so skladi, ki so se v nekem letu izkazali za najdonosnejše, leto za tem končali na dnu. Iz junaka v bedaka, bi lahko rekli; in seveda obrnjeno.

To pa še ni vse. »Nezadovoljstvo izvira tudi iz nepravilne, predvsem preveč tvegane izbire skladov. Če pogledamo razporeditev sredstev slovenskih vlagateljev v sklade, opazimo, da je izrazito večji delež naložb v delniških skladih, sestava znotraj teh pa tudi kaže na nezadostno razpršitev v tej kategoriji,« opozarja Gregor Žvipelj iz Abanke Skladov.

Bolj kot pretekle donose in strastno željo po bajnem zaslužku je treba pri vlaganju v sklade upoštevati lastno načrtovano pot in na tej vztrajati do uresničitve cilja. Določite torej naložbene cilje - za kaj sploh varčujete -, potem pa pri tem upoštevajte tudi vse svoje omejitve. Izberite za svoj želodec primerno tvegane sklade, da vas ne bo potem preveč črvičilo in zvijalo. Koliko tvegani so posamezni skladi, je označeno s številkami od ena, najmanj, do sedem, najbolj tvegana naložba. Med najbolj tveganimi skladi so naložbe v delniške sklade, ki so ožje panožno ali regijsko usmerjeni, saj so zanje značilna precejšnja nihanja. Najmanj tvegani so denarni skladi, ki praviloma vlagajo v denarne instrumente in depozite.

Spremljajte dogajanja v svetovnem gospodarstvu

Svoj portfelj skladov prilagajajte dolgoročnim gospodarskim ciklom.

Ko se odločite za svoj portfelj skladov, pa to ne pomeni, da lahko na svojo košarico tudi kar pozabite. Spremljajte dogajanje v svetovnih gospodarstvih, da ste pač z vsem na tekočem. Seveda se ne odzivajte na dnevne novice, ampak spremljajte dolgoročne gospodarske cikle in poskušajte portfelj temu prilagoditi. Na začetku gospodarskih ciklov je večji del usmerjen v delniške sklade, ko se ta približuje koncu, pa je bolje večji delež nameniti bolj varnim kapitalskim naložbam, kot so denarni skladi. In kam smo Slovenci vlagali v minulem letu?

»Lani smo se odločali predvsem za sklade, ki vlagajo v posamezne trge in panoge in so v tečajnicah izkazovali velike oziroma največje donose. Na področju ožjih geografskih trgov je bila opaznejša Turčija, med panogami pa biotehnologija in tehnologija. Še vedno se vlagatelji odločajo za tvegane naložbe, kar kažejo vplačila predvsem v delniške sklade, zlasti sklade, ki vlagajo na trge v razvoju,« opaža Koncilja, ki prek Vzajemci.com trži in prodaja vzajemne sklade različnih ponudnikov.

Pri izbiri skladov je treba posebno pozornost nameniti uspešnosti upravljavcev in tudi njihovim stroškom. In kako presoditi, kateri upravljavec je uspešen oziroma uspešno upravlja sklad? Najprej takole: če neki sklad doseže velik donos, še ne pomeni, da je zelo dobro upravljan, oziroma če leto konča z minusom, da je slabo upravljan. »Da bi lahko realno ocenili uspešnost izbranega sklada v preteklosti, je treba primerjati donosnosti sklada z donosnostmi skladov s podobno naložbeno politiko in predvsem s primerjalnim indeksom ('benchmark'),« pravi Koncilja, a doda, da pri nas razkrivanje teh indeksov žal ni praksa vseh ponudnikov. Vlagatelji si lahko pomagajo s strokovnimi razvrstitvami skladov v različne kategorije, ki upoštevajo tako primerjalne indekse posameznih skladov kot tudi preostale analitične postavke (različne mere tveganja, nihajnosti ...), nadaljuje.

Pozor na zvezdice in stroške

Najbolj znan ocenjevalec vzajemnih skladov na podlagi teh meril je v svetovnem merilu Morningstar, pri nas pa takšna ocenjevanja pripravljamo pri reviji Moje finance, ko vsakega februarja objavimo ocene uspešnosti skladov za preteklo pet- in triletno upravljanje in jim na podlagi tega podelimo zvezdice (od ene do pet), hkrati pa nagradimo tudi najboljše upravljavce skladov. S petimi ocenimo najbolje upravljane, z eno najslabše v določeni kategoriji (vse v povezavi z izborom, vključno z metodologijo je objavljeno na [mojefinance.finance.si] ).

Pozoren je treba biti tudi na stroške, ki jih ima sklad. Že pri nakupu točk delniških vzajemnih skladov boste plačali vstopno provizijo, navadno od tri do 6,5 odstotka od vplačanega denarja, razen če imajo akcijo, ko družbe vlagatelje k sebi vabijo brez vstopnih provizij. Za vložke v obvezniške in denarne sklade so vstopne provizije nižje, okoli odstotka. Opozarjamo, da je akcija sicer nekaj lepega, a nikar naj akcijski vstopni stroški ne odločajo o tem, kam boste vložili denar. O tem naj, kot že omenjeno, odločajo vaši naložbeni cilji in pričakovana dogajanja v gospodarstvih in na borzah. Pri stroških pa bodite pozorni še na upravljavske provizije, ki lahko sežejo tudi do 2,5 odstotka. Že razlika v eni odstotni točki pa lahko pri dolgoročnem vlaganju pomembno okrni vaše donose. »Albert Einstein je nekoč dejal, da je obrestnoobrestni račun najmočnejša sila v vesolju,« spomni Klemen Koncilja. Hitro primerjavo med stroški posameznih skladov omogoča kazalnik TER (Total Expense Ratio, angl.), ki je objavljen za posamezen sklad. Zato poglejte in primerjajte.

Vzajemni skladi imajo torej kar nekaj prednosti, toda treba se je zavedati tudi njihovih pomanjkljivosti.

[A] 29e3Untitled-12.1358712326.gif
Foto: Redakcija Financ

Koraki pri izbiri primernega vzajemnega sklada:

- Določite naložbene cilje - za kaj boste sploh varčevali in kako dolgo.

- Preverite dogajanja v svetovnem gospodarstvu, v kateri fazi gospodarskega cikla je to.

- Glede na naložbene cilje, pripravljenost tvegati in gospodarski cikel izberite vrste vzajemnih skladov (delniški, obvezniški, denarni) in področja vlaganja (globalno, panožno, regijsko ...).

- Glede na izbor vrst skladov pri več družbah za upravljanje preverite ponudbo konkretnih skladov. Če se recimo odločite za vlaganje v evropske delnice, preverite uspešnost upravljanja in stroške za vse sklade, ki vlagajo na to območje.

- Izberite sklade in vložite denar. Vložite samo denar, ki ga ne boste potrebovali vsaj pet let, saj gre za dolgoročno vlaganje.

- Občasno spremljajte upravljanje svojega portfelja skladov, vsako leto ocenjujete njegovo uspešnost in jo primerjajte s konkurenčnimi skladi.

- Spremljajte dogajanja v svetovnem gospodarstvu in portfelj občasno, nikar pa ne dnevno ali mesečno, prilagajajte pričakovanim spremembam.

Na voljo je številka revije Moje finance, januar 2013

 13

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...