S petimi zvezdicami do 16-odstotnega donosa
S petimi zvezdicami do 16-odstotnega donosa
  23.01.2013  |  07:00
Čas branja: 5 min
Med vsemi z zvezdicami ocenjenimi skladi za triletno obdobje so se lani po donosnosti v povprečju najbolje izkazali tisti, ki smo jim podelili pet zvezdic; tudi sicer je večina vzajemnih skladov minulo leto končala s pozitivnimi donosnostmi; toda Slovenci so iz skladov kljub temu pobrali okoli 91 milijonov evrov

Revija Moje finance vsak februar vzajemnim skladom za njihovo upravljanje v minulem tri- in petletnem obdobju podeljuje zvezdice. Zdaj pa smo preverili, kako uspešni so bili ocenjeni skladi v minulem letu. Vlagatelji, ki bi izbrali sklade s petimi zvezdicami v triletnem obdobju, bi bili pri delniških skladih v povprečju bogatejši za 16 odstotkov, pri obvezniških pa za 14. Za primerjavo: delniški skladi z le eno zvezdico so lani v povprečju dosegli več kot dvakrat manjši donos, bil je sedemodstotni, obvezniški pa skoraj devetodstotnega. Tudi ta donosa sta seveda še vedno v redu, toda treba je vedeti, da je bilo na delniških borznih trgih lani kar veselo, na obvezniških pa že kar malce noro.

Delniški skladi s petimi zvezdicami so lani prinesli več kot dvakrat večji donos kot tisti z eno zvezdico.

Poglejmo še uspešnost posameznih skladov, ocenjenih s petimi zvezdicami, v primerjavi s preostalimi. Spomnimo, lani smo ocenili okoli 130 skladov, kar je približno polovica skladov pri nas, vseh pa zaradi različnih razlogov ni bilo mogoče oceniti. Večina najbolje ocenjenih je bila v svojih skupinah med bolj donosnimi, tisti, ki zaostajajo za zmagovalci, pa so večinoma slabši le minimalno. »Vzajemni skladi, ki so bili v preteklosti med bolje ocenjenimi, s tremi do petimi zvezdicami, so v svojih skupinah tudi lani dosegali nadpovprečne donose. Vsekakor to ne velja za vse, a izjeme so redke,« komentira Jan Koradin, eden izmed ocenjevalcev in snovalcev metodologije za ocenjevanje skladov.

Toda omeniti je treba tudi nekatere sklade, ki so imeli eno ali dve zvezdici, a so lani nadpovprečno nagradili svoje vlagatelje. Delniški sklad EEF Equity Oceania-R, ki vlaga v Azijo, je bil recimo ocenjen z dvema zvezdicama, lani pa je pometel s konkurenco v skupini 12 skladov. Dosegel je 23-odstotni donos, FT Asian Growth Fund-A, sklad s petimi zvezdicami, ki je bil najbolje ocenjen v triletnem obdobju, pa 14-odstotnega, kar pomeni devet odstotnih točk zaostanka za najboljšim.

Z veseljem tudi ugotavljamo, da četrtina vlagateljev od 504, ki so sodelovali v naši anketi, na vprašanje Ali si pri odločitvi, v kateri sklad vložiti, pomagate tudi z zvezdicami? odgovarja pritrdilno. To pomeni, da se zvezdice med vlagatelji lepo uveljavljajo, saj je bilo v lanski anketi takih le 15 odstotkov. Mimogrede, nove zvezdice za tri- in petletno uspešnost upravljanja skladov bomo spet podelili v prihodnji reviji Moje finance 13. februarja, ko bomo razglasili tudi naj sklade in naj upravljavce.

[A] 632cUntitled-8.1358712162.gif
Foto: Redakcija Financ

Zmagovalka Alta Turkey

Tudi sicer so lahko vlagatelji z lanskimi zaslužki vzajemnih skladov zelo zadovoljni. Najdonosnejši vzajemni sklad pri nas je bil s 57 odstotki Alta Turkey, ki pa ga naše ocenjevanje ni zajelo, saj primerljivih skladov s podobno naložbeno politiko v Sloveniji ni dovolj. »Turška rast je posledica zdravega bančnega sistema, nizkih cen nafte, presežne likvidnosti doma in po svetu, stabilnega domačega povpraševanja. Letos pričakujemo rast, a bo ta manjša kot lani,« pojasnjuje Peter Jenčič, ki upravlja Alto Turkey. Najmanj donosen sklad pri nas z 18-odstotnim upadom vrednosti točke je bil Perspektivin Worldmix. Z negativnimi donosnostmi so postregli tudi skladi, ki vlagajo v zlato, surovine in energijo.

»Zlato je precenjeno v primerjavi s skoraj vsemi naložbami, kar je predvsem posledica nekritičnih nakupov na podlagi visoke pretekle donosnosti. Zdaj, ko se negotovost in z njo zlata mrzlica umirjata, je precej verjetno nadaljnje, morda celo pospešeno relativno upadanje vrednosti zlata glede na druge naložbe,« razmišlja Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladov.

Beg iz skladov

Četrtina anketiranih vlagateljev si pri odločitvi, v kateri sklad vložiti, pomaga tudi z zvezdicami.

Čeprav so donosnosti skladov zvabile široke nasmehe na obraz številnih vlagateljev, so, zanimivo, skoraj vsi dzuji imeli neto odlive denarja iz skladov, skupno za kar približno 91 milijonov evrov. Razlog? »Na razpoloženje malih vlagateljev bolj kot donosnosti skladov, negotovost zaradi evropske dolžniške krize in kratkoročne korekcije na delniških trgih vplivajo socialne težave, ki so posledica zaostrenih gospodarskih razmer - nižje plače, brezposelnost, reforma v javnem sektorju,« razmišlja Matej Tomažin, predsednik uprave KD Skladov.

Med dzuji so tudi izjeme. Triglav Skladi so bili edini izmed 14 ponudnikov skladov pri nas, ki so lani imeli dvomestni neto priliv v vrednosti 21 milijonov evrov. »Razlog za uspešno prodajo so produkti, ki smo jih na trg poslali v zadnjih dveh letih in so odgovor na razmere na trgih - Triglav Megatrendi, Triglav Top Brands. Nedvomno pa k sorazmerno večjim in stabilnejšim prilivom pripomore tudi prodajna mreža Zavarovalnice Triglav,« pojasnjuje Mojca Ivanc, šefinja prodaje, trženja in razvoja Triglava Skladov. Naložbena zavarovanja, ki varčevalce »zaklenejo« za najmanj 10 let, so verjetno pred močnejšimi odlivi rešila tudi druge dzuje, recimo NLB Sklade in KD Sklade, ki imajo v svojih skupinah tudi zavarovalnice.

V ozadju odlivov iz skladov pa je treba pojasniti še nekaj posebnosti. NLB Skladi so se pohvalili, da so lani imeli neto prilive v sklade neprivatizacijskega izvora v višini 2,23 milijona evrov, a jih je v minus pahnil 34-milijonski odliv iz sklada Globalni delniški. Ta se je pred nekaj leti preoblikoval iz investicijske družbe (ID) Maksima 1 v vzajemni sklad. V primeru izstopa iz sklada so bili vlagatelji prvi dve leti po preoblikovanju po zakonu kaznovani s kazensko provizijo - v prvem letu do 20, v drugem do 10 odstotkov vrednosti enote premoženja -, zato se je povečal osip v tretjem in četrtem letu, ko te kazni ni več. Podobno je bilo tudi z Alto Senior, iz tega sklada je bilo izplačanih 7,6 milijona evrov, kar je več kot polovica vseh odlivov iz Alta Skladov.

[A] 4e83Untitled-9.1358712228.gif
Foto: Redakcija Financ

Tudi večino od 25 milijonov evrov odlivov iz KBM Infonda so izplačali iz sklada Infond Global, ki je nastal s preoblikovanjem iz Infonda ID oziroma Infonda PID. Podobno pravijo tudi na NFD, kjer naj bi največ denarja od 11,5 milijona evrov odteklo iz podsklada NFD 1, ki je nastal leta 2011 s preoblikovanjem ida v sklad. Na KD Skladih pretiranih odlivov iz sklada KD Dohodkovni, ki se je preoblikoval iz KD ID, lani še ni bilo, zato jih je pričakovati aprila letos, ko poteče dveletno kazensko obdobje. Levji delež neto odlivov je torej posledica izstopov vlagateljev iz skladov, ki so v zadnjih letih nastajali s preoblikovanjem investicijskih družb.

Kako so odlivi prizadeli dzuje, kaže tabela. Izračunali smo deleže odlivov v povprečnih sredstvih v upravljanju. Zmagovalec je že omenjeni Triglav, ki odlivov ni imel. Najmanj so odlivi prizadeli KD Sklade (izplačali so štiri milijone evrov, kar je le odstotek povprečnih sredstev v upravljanju), najbolj pa Abanko Sklade. Ti so izgubili 12 milijonov evrov, kar je petina vseh sredstev. »To je posledica umika večjega institucionalnega vlagatelja,« pojasnjuje Gregor Žvipelj, predsednik uprave Abanke Skladov. »Neto odlivi ne kažejo prave krvne slike poslovanja posameznega podsklada in za bralce niso relevantni. Število vlagateljev pri nas strmo raste, saj smo lani dosegli 146-odstotno rast števila sklenjenih pristopnih izjav v primerjavi s predlanskim,« še doda.

Čeprav so skladi lani dosegli lepe donose, so imeli skoraj vsi upravljavci neto odlive denarja iz skladov.

SKB, ki pri nas trži 31 skladov Amundi Funds, podatkov ne razkriva, imeli pa so več odlivov kot prilivov. Prav tako teh podatkov zdaj ne želijo razkrivati v banki Raiffeisen, ki trži sklade Raiffeisen Capital Management. Hypo Alpe-Adria bo za sklad Hypo Seeo podatke razkrila z objavo letnega poročila. Perspektiva se na naša vprašanja kljub večkratnim pozivom ni odzvala.

Novosti

Za nami je tudi leto pripojitev oziroma združevanj skladov. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je lani izdala 12 dovoljenj za pripojitev oziroma prenos premoženja sklada na drug sklad ter štiri za preoblikovanje vzajemnega sklada v podsklad krovnega sklada. Večina je to storila zaradi racionalizacije in optimizacije ponudbe in stroškov. Sedem združitev in preoblikovanj je bilo pri Amundi Funds, osem pri KBM Infondu, dva pri Alti, na začetku tega leta pa še tri združitve pri KD Skladih.

ATVP je lani izdal le tri dovoljenja za nove podsklade. Kako bo s tem letos? Od 13 ponudnikov jih osem - Primorski skladi, Banka Koper, Unicredit, SKB, Ilirika, NFD, Abanka Skladi, Hypo - ne načrtuje novih produktov. Triglav je ravno začel tržiti dva, Triglav Top Brands in Triglav Money Market EUR, ter nove naložbene kombinacije Triglav Varni, v NLB Skladih načrtujejo do dva nova podsklada, predvsem s področja nizko tveganih naložb, v KBM Infondu razmišljajo o podskladu denarnega trga, v Raiffeisnu bodo ponudili sklade s prilagodljivo strateško alokacijo. KD Skladi in Alta načrtov vnaprej ne razkrivajo. Sparkasse je umaknil prodajo skladov Erste Sparinvest in Volksbank sklade Volksbank, oba pa ponujata sklade domačih dzujev, Unicredit je umaknil šest skladov, Raiffeisen enega.

[A] c7b9Untitled-10.1358712269.gif

Več o temi si lahko preberete tudi v reviji Moje finance:

    S petimi zvezdicami do 16-odstotnega donosa

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...