EKSKLUZIVNO: Kakšno usodo Slovencem napoveduje 44 ekonomistov
  18.07.2012  |  07:00
Čas branja: 4 min
Kakšne bodo konec leta plače, koliko bo služb, kaj bo s cenami stanovanj, posojil, koliko bo vreden evro, kaj bo na borzi ..., smo že četrto leto zapored preverjali pri domačih ekonomistih; na anketo je odgovorilo 44 ekonomistov; lani so bili pri napovedih precej uspešni

Če smo optimisti, ki prej vidijo na pol poln kozarec, in ne na pol praznega, lahko iz izsledkov letošnje ankete med vsemi tegobami, ki se dogajajo, izluščimo tudi nekaj kar spodbudnih napovedi naših ekonomistov. Pričakujejo recimo, da se bodo do konca leta v stanovanja prestolnici pocenila, prav tako pa tudi posojila, najeta v švicarskih frankih. Cene življenjskih potrebščin se ne bodo občutno krepile, prav tako ne pričakujejo povišanja mesečnih obrokov evrskih posojil, saj naj bi ključna evrska obrestna mera ostala na rekordno nizki ravni. Plače se ne bodo zniževale, žal pa tudi poviškov ni pričakovati. Ekonomisti vladi sporočajo, da se mora pri reševanju države še bolj potruditi. Če ji ne uspe, se bodo prihodnje leto razmere v Sloveniji postopno slabšale, a po pričakovanjih ne toliko, da bi potrebovali denarno pomoč EU. No, kakorkoli, če se bo to uresničilo, bo večina najbrž videla le še prazen kozarec.

graf
Foto: Redakcija Financ

de

STANOVANJA IN DELNICE

Cene stanovanj v Ljubljani bodo do konca leta upadle, je prepričanih kar 80 odstotkov ekonomistov. Večina jih napoveduje do 10-odstotne pocenitve, peščica celo do 20-odstotne, preostali večjih sprememb ne pričakujejo. Za kvadratni meter stanovanja v prestolnici je bilo v prvem četrtletju letos treba v povprečju odšteti 2.404 evre, kar je pet odstotkov manj kot pred letom dni, kažejo statistike geodetske uprave. To je torej dobra novica za morebitne kupce, manj za prodajalce.

Manj enotni so ekonomisti pri napovedi gibanja indeksa SBI TOP, ki ga sestavljajo delnice sedmih največjih slovenskih podjetij. Indeks se je letos pocenil za slabih devet odstotkov. Kljub temu kar 43 odstotkov ekonomistov do konca leta pričakuje še od 10- do 20-odstotno znižanje vrednosti indeksa. Nove priložnosti za poceni nakupe torej, a slaba novica za zdajšnje lastnike. Nasprotno napoveduje petina ekonomistov, ki lastnikom delnic sporoča, da se bodo tečaji do konca leta v povprečju okrepili do največ 10 odstotkov.

SLUŽBA, PLAČE IN PORABA

Letos se je brezposelnost znižala za osem odstotkov. Ta hip je brez dela približno 106 tisoč Slovencev, kažejo zadnji podatki zavoda za zaposlovanje. Večina ekonomistov meni, da se število brezposelnih ne bo zmanjšalo pod 100 tisoč, peščica celo pričakuje, da se bo povečalo nad 120 tisoč. Če bi se napoved manjšine uresničila, bi presegli rekord iz obdobja po osamosvojitvi, ko je bilo brez dela krepko čez 120 tisoč Slovencev. Prej kot v dveh letih ali več se število brezposelnih zagotovo ne bo zmanjšalo na raven pred krizo, torej na 66 tisoč, so si skoraj enotni ekonomisti.

Ne glede na krizo plače čudežno rastejo, kažejo podatki statističnega urada. Razlog je v tem, da delo izgubljajo predvsem tisti z manjšimi dohodki, kar dviguje povprečje. Ta hip je povprečna plača 988 evrov neto. Dve tretjini ekonomistov meni, da se plača do konca leta ne bo občutno spreminjala, desetina pa napoveduje preboj prek magičnih tisoč evrov.

Kaj Slovenci pričakujejo v povezavi s svojim finančnim položajem v gospodinjstvu, z brezposelnostjo ter ekonomskimi razmerami v državi, razkriva kazalnik zaupanja potrošnikov. Junija je bilo od 1.500 anketiranih Slovencev 37 odstotkov več takšnih, ki svoj finančni položaj v prihodnjih 12 mesecih vidijo pesimistično, kot tistih, ki ga vidijo optimistično. Polovica ekonomistov večjih sprememb v zadovoljstvu Slovencev do konca leta ne pričakuje.

EVRO IN OBRESTI

Tistim, ki imajo najeta posojila v evrih, se obroki do konca leta ne bodo zviševali, saj naj se ključna evrska obrestna mera, ki neposredno vpliva na medbančno obrestno mero EURIBOR, ne bi krepila. Ta je namreč podlaga za obrestne mere posojil. Lani je evropska centralna banka (ECB) to obrestno mero dvignila na 1,25 odstotka, a jo je konec leta znižala na odstotek. Skoraj četrtina ekonomistov do konca leta napoveduje celo upad pod odstotek, kar bi bil nov rekord, ki bi blagodejno vplival tudi na denarnice posojilojemalcev.

Najbolj proti deviznim trgom pogledujejo tisti, ki so najeli posojila v švicarskih frankih. Ta valuta se je v primerjavi z evrom precej okrepila, kar je posojilojemalce močno udarilo po žepu. Da frank ne bi podivjano rasel, je na zavoro pritisnila švicarska centralna banka, ki je zajezila tečaj evra pri 1,2 franka. Spomnimo, pred skoraj letom dni je evro v primerjavi s frankom dosegel dno, saj sta bila s frankom skoraj izenačena. Več kot polovica ekonomistov meni, da se utegne frank v primerjavi z evrom še ceniti, tretjina pa temu ne verjame in stavi na to, da se bo frank do konca leta dražil.

Dolar se v primerjavi z evrom do konca leta ne bo občutno pocenil, pravijo ekonomisti. Popotniki, ki načrtujejo potovanje čez lužo, bi morda morali počakati na tečaj, ki bo za Evropejce ugodnejši. Za evro lahko ta hip kupimo 1,25 dolarja, pred natanko letom dni pa smo lahko kar 1,4 dolarja.

GOSPODARSTVO IN INFLACIJA

Življenjske potrebščine se bodo pocenile, vsaj tako napoveduje dobra polovica ekonomistov. Inflacija, ki pomeni razvrednotenje kupne moči denarja - poenostavljeno to pomeni, da za evro dobimo manj dobrin -, bo po njihovem upadla pod dva odstotka. Ta hip pa je 2,4 odstotka; 44 ekonomistov trdi, da ne bo višja od treh odstotkov.

Čeprav je bila Slovenija lani v takšnem času zunaj recesije, je žal vanjo znova zdrsnila. Statistika namreč že tretje četrtletje zaznava krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), kar tehnično pomeni recesijo. Dve tretjini ekonomistov menita, da smo sredi recesije, medtem ko četrtina meni, da se bližamo koncu recesije. Zanimivo je kar devet odstotkov ekonomistov zelo optimističnih, saj meni, da smo že v fazi krhkega okrevanja. V prvem četrtletju letos se je slovensko gospodarstvo skrčilo za 0,2 odstotka v primerjavi z lanskim četrtletjem. Šestdeset odstotkov ekonomistov izboljšanja do konca leta ne vidi, medtem ko drugi trdijo, da se bo položaj do konca leta izboljšal.

REFORME

Nova vlada, ki jo zadnjega dobrega pol leta vodi Janez Janša, z do zdaj sprejetimi ukrepi za izboljšanje gospodarstva slovenskih ekonomistov ni povsem prepričala. Več kot polovica z delom vlade ni zadovoljna, preostali pa menijo, da je srednje uspešna. Dogajanje v Sloveniji je pod sokoljim očesom Evrope. Če vlada pokojninske, zdravstvene reforme, reforme trga dela ... ne izpelje, nas po mnenju 75 odstotkov ekonomistov leta 2013 čaka postopno poslabšanje gospodarsko-političnih razmer. Petina ekonomistov meni drugače, in sicer, da bomo v tem primeru potrebovali pomoč EU, tako kot jo Grčija, Portugalska, Španija, Ciper ...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (anketa) V slovenskih delnicah imamo več kot 30 tisočakov 4

Dobri dve tretjini anketirancev kupuje slovenske delnice, ker prinašajo lepe dividende. V povprečju so slovenski blue chipi vlagateljem...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (svetovalnica) Jože ne ve, ali ima še vedno račun in delnice pri KDD. Kako naj preveri?

Z letom 2017 so imetniki vrednostnih papirjev morali te prenesti z registrskih računov. Kar 66 tisoč Slovencev tega še ni storilo....

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...