Zamenjava poklica! Groza ali priložnost?
  21.03.2012  |  07:00  6
Čas branja: 3 min
Psihologija denarja

Večina ljudi se za poklic odloči, čeprav še sploh ne ve, za kaj se odloča. Pogosto smo v otroštvu navdušeni nad kakšno osebo, ki takrat opravlja naš sanjski poklic, in pozneje jo želimo posnemati. Pri nekaterih je pri izbiri odločilen starševski vpliv. Za nekatere se že vnaprej ve, da morajo nadaljevati družinsko tradicijo. Otrok potem konča v nekem poklicu, da bi zadovoljil starše, izpolnil svojo otroško fantazijo ali naredil vtis na vrstnike.

zamenjava poklica
Če vam v vašem poklicu ne gre, razmislite, ali ne bi raje šli lovit v tisto »džunglo«, ki vas je od nekdaj privlačila.

V nasprotju s tistimi, ki se počutijo zafrustrirano zato, ker se ukvarjajo, pogosto sicer tudi zelo uspešno, s tistim, česar si nikoli niso želeli, obstajajo tudi takšni, ki so zafrustrirani zaradi nečesa drugega. Mislim na tiste, ki se sicer ukvarjajo s tem, s čimer so se želeli, a se na koncu vseeno počutijo kot zgube. Nekdo je recimo želel postati kulturolog, a potem je ugotovil, da se sicer lahko ukvarja s tem poslom, toda za nizko plačo - izbrani poklic mu ne prinaša dovolj velikega zaslužka, da bi mu omogočal kakovostno življenje. Pogosto so za razočaranje krivi tudi starši; otroke so prepričevali, da morajo biti le pridni v šoli, imeti lepe ocene, pa bodo lahko izbrali, kar si bodo zaželeli, dobili službo v uspešnem podjetju in lepo zaslužili ter napredovali vse do upokojitve. Znana zgodba, ki je veljala pred 30 leti in več, danes pa ne več.

V razmerah, ko nas duši drugi udar ekonomske krize, ko so številne panoge v recesiji ali na meji preživetja, se ljudje še pogosteje sprašujejo, ali so zgrešili poklic. Kaj narediti, če se znajdemo v tem položaju?

Ena od možnosti je, da ne naredimo nič, ostanemo pri istem poklicu in službi ter čakamo na boljši jutri, ki pa lahko pride šele čez nekaj let. Ljudje se težko odločimo za zamenjavo poklica, ker se nam pač zdi, da s tem ves čas, denar in trud, ki smo ga do takrat vložili v določeno službo, damo v nič. Kot propadla naložba. Sploh če se ne počutimo več najbolj mladi. S tem je povezan tudi občutek sramu: »Kaj bodo rekli znanci?«

Druga možnost je, če parafraziram Stephena Covyja, da se nekdo, ko ugotovi, da lovi v »džungli«, v kateri je zelo majhna verjetnost, da v doglednem času ujame tisto, kar želi, odloči za lovljenje v drugi »džungli«. Toda ta skok iz ene panoge, ki ji ne gre dobro, v drugo, ki ji gre bolje, ni ne majhen ne preprost. Medtem ko je v nekaterih državah zamenjava poklica vsakih pet let povsem sprejemljiva, pa so pri nas ljudje precej zadržani. Za to obstaja nekaj razlogov. Glavni razlog je strah, da bodo s spremembo poklica izgubili svojo identiteto. Pogosto se služba razume kot temelj identitete odrasle osebe. Postajam tisto, s čimer se ukvarjam. Zaradi tega imajo lahko ljudje, ko odhajajo v pokoj, veliko težav z identiteto, saj niso več ta in ta po poklicu, temveč so nekdanji ta in ta. Ko se ljudje poistovetijo s poklicem, mislijo, da bi bila zamenjava pravzaprav izdaja njihovega pravega jaza, priznanje poraza in začetek neke nove kariere, ki ni njihov avtentičen izbor. Strah pred izgubo identitete povzroča celo zavračanje priložnosti, da bi skočili v poklic, ki je družbeno bolj cenjen in plačan.

Drugi razlog, da se za spremembo ne odločimo, je, da bi s tem izgubili družbeni ugled. Ve se, da ljudje lažje zamenjajo poklic, če gredo iz manj v bolj cenjenega, ki je povrhu še bolje plačan. Mnogo težje pa zamenjajo poklic, če gredo iz družbeno bolj cenjenega v manj cenjenega, pa tudi če je nova služba precej bolje plačana. Tretji razlog je tehnične narave. Za spremembo poklica je treba doseči nova znanja in izkušnje. To je povezano z neko vrsto prekvalifikacije, končanjem neke šole ali programa. Zato mora vsak pri sebi izračunati, koliko bo za to moral vložiti in kaj bo od tega imel. Zdaj, ko številni poklici skoraj povsem zastarajo v treh do petih letih, bi morala postati zamenjava poklica nekaj običajnega. In zato - če vam ne gre, razmislite, ali ne bi raje šli lovit v tisto »džunglo«, ki vas je od nekdaj privlačila. Mogoče pa lahko naredite kariero iz kakšne vaše strasti ali konjička in pri tem še lepo služite denar.

 6

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (svetovalnica) Jože ne ve, ali ima še vedno račun in delnice pri KDD. Kako naj preveri?

Z letom 2017 so imetniki vrednostnih papirjev morali te prenesti z registrskih računov. Kar 66 tisoč Slovencev tega še ni storilo....