Ekskluzivno: razkrivamo skrivnosti Zlatega procenta
  23.11.2011  |  07:00  1
Čas branja: 9 min
Kaj se skriva v ozadju Zlatega procenta, se sprašujejo naši bralci; nekateri govorijo o super naložbeni priložnosti, drugi o možnosti natega; na previdnost opozarja tudi agencija za trg vrednostnih papirjev; eden izmed najpomembnejših akterjev je znani borznik Bogdan Pušnik; razkrivamo podrobnosti.

Zlati procent je podjetje, prek katerega je možno vlaganje v različne inovativne projekte. Vlagatelje vabijo na svojih predavanjih, ki so vsak ponedeljek. Sicer pa celotno skupino, v katero sodi tudi Zlati procent, sestavlja več podjetij. Lastnik večine je podjetnik Janko Cerar, ki zase pravi, da je inovator. Čeprav je Cerar tudi sicer avtor ideje o vlaganju v inovativne projekte, na naša vprašanja ni želel odgovarjati.

Usmeril nas je na Bogdana Pušnika, znanega borznika in do pred kratkim izvršnega direktorja Alta Skupine. Pušnik bedi nad financami v družbi 3in Skupina, ki je krovno podjetje celotne skupine. Preostale družbe so specifično namenske za razvijanje različnih projektov, na primer S & G Media (glavni produkt je TV-kviz), Sisol Plus (energijski kristali), F-Volt (fotovoltaika), Eko proces (ravnanje z odpadki), Maip (za trženje, izobraževanje ...). »Vsak projekt se razvija v svojem podjetju, da ni prelivanja sredstev in prenašanja odgovornosti,« za našo revijo pojasnjuje Pušnik.

drenalin nalo

Kako sploh delujejo? Projekte razvijejo do stopnje, da jih zaščitijo z licenco, patenti in avtorskimi pravicami, nato pa te pravice tržijo. »Ne želimo jih vnaprej prodati za veliko denarja, ampak želimo pri vsakem izdelku, storitvi biti deležni nekaj malega. Masa na koncu prinese nadpovprečne rezultate. Zato nas zanimajo globalno usmerjeni projekti,« piše v enem izmed dokumentov, ki smo jih prejeli. Enako razlaga tudi Cerar na omenjenih predavanjih za morebitne vlagatelje, enega izmed teh smo se udeležili tudi mi.

Privabili Inštitut Vites

ATVP morebitnim vlagateljem svetuje previdnost pri naložbi.

Janko Cerar je idejo o vlaganju v inovativne projekte najprej predstavil prijateljem in nato znancem, ti pa naprej. Tako je zbiral denar za uresničenje zamisli. »Prvotni koncept je postal preozek, tudi zanimanje ljudi in inovatorjev je bilo vse večje,« dodaja Pušnik. Vlagateljem sta bili ponujeni dve možnosti - vlaganje v projekte ali kot posojilo Cerarju. Po letu dni bi jim ta denar vrnil z 10-odstotno obrestno mero, doda Pušnik.

Cerar je za projekt prepričal tudi Inštitut za visoke tehnologije in sisteme (I-Vites), ki ga vodi Peter Novak, ki velja za slovenskega guruja s področja energetike. Inštitut je glavni nosilec nekaterih projektov, v katerih naj bi imel tudi 20-odstotni delež. Novak pravi, da so odprti za različna sodelovanja, a da sami nimajo dovolj lastnega kapitala za razvoj številnih idej. Zato pa hvalijo Cerarja. »Je eden izmed redkih, ki omogoča razvoj projektov s svojim kapitalom in prevzame tudi celotno tveganje za posamezne projekte.«

Takšno razmišljanje je sicer zanimivo, saj zdaj že vemo, da Cerar uporablja predvsem denar drugih vlagateljev, ki jih, kot rečeno, vabi v tovrstne naložbe. Koliko denarja Cerar nameni iz svojega žepa, pa žal nismo izvedeli. Pregled po podjetjih, katerih lastnik je, pokaže, da s svojimi podjetji v zadnjih letih ni ustvaril veliko prihodkov, lani skupaj dobrih 30 tisoč evrov. Koliko denarja pa je vložil Pušnik? »Že davno sem vložil v osnovno surovino pri energijskih kristalih in pred kratkim tudi nekaj denarja, vendar ne vem natančno, kaj sva se s Cerarjem dogovorila. Končni cilj je priti v Zlati procent. Pravzaprav gre pri tej drugi naložbi bolj za posojilo,« pojasni Pušnik.

bogdan pu
»Vlaganje v te projekte je povezano s tveganjem in nobenega jamstva ni za 20-odstotni donos,« priznava Bogdan Pušnik, prvi finančnik skupine, kamor sodi tudi Zlati procent.

Kako vlagati

Seveda vlagatelje zanima, kaj sploh pomeni naložba v Zlati procent. »Zlati procent bo naložbeni holding, ki bo imel v vsakem od specialističnih podjetij po desetodstotni delež. Vsako podjetje bo razvijalo eno zamisel. Ideje bo izbirala skupina strokovnjakov, seveda le tiste, ki bodo izpolnjevale zahtevana merila in bodo najverjetneje donosne. Družba bo tako omogočala sodelovanje vlagateljev pri financiranju projektov,« razlaga Pušnik. Sodelovati pa je pravzaprav možno že zdaj, in sicer tako, da denar vlagaš neposredno v projekt; recimo v TV-kviz, kristale ... Z Zlatim procentom pa vložek razpršite, s čimer se zmanjša tveganje, piše na njihovi spletni strani Maip.

Kako lahko ljudje vlagajo? V Zlati procent, ki je nekakšen varčevalni načrt, lahko vlagajo najmanj 50 evrov na mesec, pri čemer je začetni vložek 600 evrov, in sicer za obdobje najmanj 36 mesecev. Če vlagatelj neha vplačevati prej, bo ob 600 evrov, piše v pogodbi, ki smo jo pridobili. Svoj denar je zaupalo že 800 vlagateljev, če seveda držijo njihove navedbe, ki so jih povedali na predavanju konec oktobra; Pušnik številke ne komentira. To pomeni, da so zbrali najmanj 480 tisoč evrov, mesečno pa jim kapne še najmanj 40 tisočakov.

Pri neposrednem vlaganju v projekte pa je začetni vložek precej večji; v projekt TV-kviz je bil recimo najmanj tri tisoč evrov. Zdaj neposredno vlaganje v oddajo ni več možno, ampak le prek Zlatega procenta. Koliko ljudi je vložilo neposredno v projekte, Pušnik ne želi razkriti. Izvedeli pa smo, da so zneski nekaterih precej veliki, tudi po nekaj 10 tisoč evrov.

Je pa pri tem nenavadno, da vlagatelji sklepajo pogodbe kar z Jankom Cerarjem, denar pa nakazujejo na njegov osebni račun. »Tako je bilo prej, ko je bil Zlati procent d. o. o., zdaj pa je d. d. Po mojem vedenju se zdaj pogodbe ne sklepajo več. Mogoče imava kakšne navzkrižne informacije,« pojasnjuje Pušnik. Tržniki, ki so organizirani v mrežni marketing in za vsako sklenjeno pogodbo prejmejo najmanj 250 evrov bruto, pa trdijo drugače - pogodbe se še vedno sklepajo s Cerarjem.

Da bi bila zmeda večja, pa poleg delniške družbe Zlati Procent, torej d. d., o kateri govori Pušnik, obstaja tudi družba z omejeno odgovornostjo Zlati Procent, torej d. o. o. Vlagateljem naj bi razpršenost naložb zagotavljal Zlati procent, d. d., ki je 10-odstotni lastnik v projektnih družbah, a se v pogodbah, ki krožijo, navaja Zlati procent, d. o. o., katerega edini družbenik je Janko Cerar, kažejo javne baze podatkov.

Brez dovoljenja ATVP

Tržniki Zlatega procenta veliko govorijo o delnicah, čeprav za zdaj vlagatelji teh še nimajo. Razlog? Niti eno podjetje iz omenjene skupine nima dovoljenja agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) za opravljanje investicijskih storitev in poslov v zvezi s finančnimi instrumenti pri nas. Zato ATVP morebitnim vlagateljem svetuje previdnost pri sklepanju poslov z njimi. »V zdajšnji strukturi ne moremo javno vabiti vlagateljev, ker za to še niso izpolnjeni pogoji. Opozorila ATVP se nanašajo prav na ta del,« priznava Pušnik in doda: »Nekateri kolegi, nevešči omejitev, ki jih določa zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), so v navdušenju nad priložnostjo hoteli čim več ljudem omogočiti sodelovanje.«

Zlatemu procentu je denar do konca oktobra zaupalo že 800 vlagateljev.

Zgodbo z delnicami pa je zakuhal tudi Cerar sam, saj je o tem še pred nekaj meseci razlagal na predavanjih, čeprav je prospekt za javno prodajo delnic Zlati procent še v fazi priprave: obsegal naj bi 150 strani. »Gre za precej zahtevno reč, ki zahteva čas, zato ne želim napovedati, kdaj bo prospekt potrjen,« pravi Pušnik. Kaj pa, če ga ne potrdijo? »O tem sploh nisem razmišljal. Mislim, da za to ni razlogov. Zakon je jasen. Agencija bo pogledala, ali je vse v skladu z zakonom, lahko pa zahteva dodatna pojasnila,« odgovarja.

Delnice

Ob tem je zanimivo, da tržniki vlagatelje k naložbi v Zlati procent vabijo že kar s konkretnimi številkami. »Ta hip je delnica Zlatega procenta vredna 300 evrov, takoj ko bo potrjen prospekt in dobimo žig ATVP, bo poskočila na 700 evrov,« nam je pojasnila ena izmed tržnic, ki se je trudila z nami skleniti pogodbo in nas tudi večkrat poklicala. Če drži podatek, da je bilo izdanih 75 tisoč delnic, je torej družba, ki lani ni imela ne prihodkov ne stroškov, pri taki ceni delnice vredna 22,5 milijona evrov. »Cena je diskontna in je takšna iz hvaležnosti, ker vlagatelji pomagajo zagnati projekt,« še ob tem pojasni tržnica. Ko smo še malo drezali, nam je povedala, da pravzaprav ne kupujejo delnic, ampak »lastništvo delnic«. Ko bo agencija potrdila prospekt, se bodo zneski vlagateljev po določeni pravni telovadbi prevrednotili v delnice podjetja.

Je pa ob tem očitno, da niti prodajalci ne vedo natančno, kaj prodajajo. V pogodbi, ki jo podpišejo vlagatelji, se namreč govori o pravici do sorazmernega deleža dobička. »Če danes vložim 600 evrov, vem, da bom za to dobila dve delnici,« zatrjuje tržnica. »Takšne zgodbe sem tudi sam slišal, in kjer sem lahko, sem tudi ukrepal. Kako Janko Cerar v tem hipu prodaja lastniške deleže, ne vem natančno. Gotovo pa jih je. Z delnico pa vem, da se ne trguje. Tudi v delniški knjigi je naveden le en delničar, in sicer Towra, ki ima sedež v Luksemburgu. Dokler ne uredimo vseh formalnosti, bo tako tudi ostalo,« odgovarja Pušnik.

Donosi

Delnica Zlatega procenta bi v 15 letih lahko zrasla za tisoč odstotkov, na predavanju morebitnim vlagateljem razlaga Cerar. To pomeni, da bi morala vsako leto pridobiti v povprečju 17 odstotkov. Za primerjavo omenimo, da je povprečna pričakovana donosnost delniških naložb glede na zgodovinske dosežke približno devet, obvezniških pa okoli šest odstotkov. Gre za naložbo, ki ni odvisna od krize in dogajanja na borzi, predava Cerar. Dodajmo, da so nas prodajalci prepričevali tudi, da lastniki jamčijo 20-odstotni letni donos in da denarja ni mogoče izgubiti.

»Oba veva, da tega ni. Kaj ljudje govorijo, je težko komentirati. Vlagatelji, ki bodo imeli delnice, bodo lastniki, kdo jim bo potem jamčil - sami sebi? Vlaganje v te projekte je povezano s tveganjem in nobenega jamstva ni za 20-odsotni donos,« komentira Pušnik in doda: »Je pa res, da bi Zlati procent tudi pri zelo črnem scenariju in majhnih odstotkih uspešnosti idej dolgoročno lahko prinašal tudi več kot 20-odstotni donos. To ni nemogoče, je pa daleč od zajamčenega.« Kakorkoli, tveganje je precejšnje, zato se vlagatelji morajo zavedati, da lahko ostanejo tudi praznih rok.

Kdo je v ozadju vsega skupaj

Lastnik oziroma edini delničar Zlatega procenta in S & G Medie je luksemburška družba Towra, ki je, mimogrede, tudi solastnica številnih slovenskih podjetij. Kdo je v ozadju Towre, Pušnik, zanimivo, ne ve. »Družba ima svojega direktorja Webra, ki ga poznam.« Ali je Weber tudi lastnik? »Tega ne vem.« So pa lastništvo Towre mediji že pred časom pripisali Pušniku in njegovemu bratu, a Pušnik to zanika: »To ne drži, nisem lastnik.« Je pa družbo večkrat zastopal na skupščinah, kar se mu sicer ne zdi nič nenavadnega. »Kam bi pa prišli, če bi direktorji iz Luksemburga hodili na vsako skupščino,« pravi. Ali je gospod Weber ocenil, da je Zlati procent zanimiva naložba? »Mislim, da je vloga Towre v tem, da bo te delnice odsvojila, zato pripravlja prospekt. Če bi želeli ostati dolgoročni lastniki, tega ne bi storili,« se izmuzne.

Nezaupanje

Na različnih spletnih forumih morebitni vlagatelji niso povsem prepričani, ali gre za sanjsko naložbo ali morebiti celo za nateg. Mnenja so kot navadno različna, več pa smo opazili dvomljivcev. Kaj pa pravijo finančni poznavalci? »Imeli smo vsaj dve stranki z več kot 100 tisoč evri premoženja v vrednostnih papirjih, ki jim je bilo ponujeno vlaganje v Zlati procent,« pove finančni svetovalec Igor Mujdrica iz i-svetovanja.

Eni stranki je nekdanji borzni posrednik predlagal, naj zaradi prihajajočega propada finančnega sistema proda vse delniške in obvezniške pozicije, in to tiste, ki mu jih je sam priporočal, ter denar preusmeri v naložbo Zlatega procenta. Drugi stranki, ki je sicer direktor priznanega domačega podjetja, je bila ponujena možnost novačenja premožnejših vlagateljev, opiše Mujdrica. »Kaj se skriva v ozadju, bo pokazal čas,« doda. Naložbenih možnosti ne želi ocenjevati: »Očitno že zbiranje denarja in novačenje vlagateljev poteka sumljivo, zavajajoče in verjetno škodljivo, zato svetujem pazljivost.«

Zanimiva zamisel, nenavadna izvedba

Zamisel je zanimiva, vendar pa organiziranost celotnega projekta kaže na veliko zmedo. Zmoti recimo to, da vlagatelji podpisujejo pogodbe s fizično osebo. Čeprav ne smejo javno vabiti vlagateljev, ker nimajo dovoljenja ATVP, pa so to vseeno počeli prek svoje spletne strani Maip novice. Nekateri tržniki tudi zavajajo z informacijami, kot je 20-odstotni zajamčeni donos, pa s ceno delnic, ki jih pravzaprav sploh še ni mogoče dobiti. Previdno torej!

Do zdaj jim je uspelo le s kristali

Edini projekt Zlatega procenta, ki je bil do zdaj že uspešen, so energijski kristali, ki naj bi pomagali pri boljšem počutju. Zdaj so v okviru podjetja Sisol Plus, prej so bili v podjetju Sisol. Kristali v preteklosti sicer niso bili ravno prodajna uspešnica, saj so lani z njimi ustvarili le dobrih sedem tisoč evrov, predlanskim komaj dobrega tisočaka, in to kljub certifikatu inštituta za bioelektromagnetiko in novo biologijo Bion. Zdaj je zgodba nekoliko drugačna. V slabem mesecu so jih prodali za več kot 10 tisoč evrov, pravi Bogdan Pušnik. Za kilogram kristalov je treba odšteti 108 evrov, kar pomeni, da jih je kupilo okoli sto ljudi. Razlog, da se zdaj bolje prodajajo, pa je tudi v tem, da so prodajalci, ki kristale prodajajo prek mrežnega marketinga, nagrajeni z najmanj 50-odstotno provizijo. Gre pa za potrošno blago, saj naj bi učinki kristalov izpuhteli v štirih mesecih.

TV-kviz zlata jama?

V družbi S & G Media so razvili TV-kviz Stop&Go, the winning show in ga globalno zaščitili. Zdaj naj bi uporabo koncepta prodali največjim svetovnim produkcijskim hišam. Koncept trženja oddaje predvideva plačilo licenčnine in programske opreme, 10 odstotkov prihodkov od poslanih SMS in razpolaganje z 20-sekundnim oglasnim blokom na vsako oddajo.

Kakšni so lahko zaslužki samo s poslanimi SMS, prikazujejo dokumenti, ki smo jih prejeli od tržnikov Zlatega procenta na primeru oddaje o britanskih talentih (British Idol) in deleža občinstva, ki ga je pokril kviz Lepo je biti milijonar, o čemer govori tudi Janko Cerar na predavanju. Vlagateljem so izračunali naslednje: v povprečju je bilo na oddajo British Idol prejetih 9,5 milijona SMS, cena enega je bila 1,2 evra. Če bi družbi pripadlo 10 odstotkov prihodkov od poslanih SMS, bi to pomenilo 1,14 milijona evrov na oddajo. Na letni ravni bi bilo 33 oddaj, kar pomeni 37,6 milijona evrov. Življenjska doba takšnih oddaj je vsaj pet let, kar pomeni 188,1 milijona evrov prihodkov oziroma 2.508 evrov za delnico samo s predvajanjem oddaje v Angliji, ki zajema le dva odstotka trga. Delnico si je mogoče letos prek pravic zagotoviti za »le« 400 evrov, pravijo prodajalci. Tu se zgodba še ne konča, saj so prepričani, da bo kviz svetovna uspešnica in bo pokril najmanj četrtino trga, kot ga je Lepo je biti milijonar. Prihodki bi tako v petih letih dosegli kar 2,3 milijarde evrov.

Mogoče se vam ob takšnih številkah kar zvrti v glavi, a ne revizorjem trzinske družbe PIT, ki so poslovni načrt S & G Medie ocenili kot konservativen. »Revizor je popravil pričakovani rezultat uprave navzgor, kar se redko zgodi,« potrdi Pušnik. »Če bo oddaja približno uspešna, lahko v evropskem prostoru ustvari okoli pol milijarde evrov prihodkov v celotni življenjski dobi. Če bi bila uspešna še na kateri drugi celini, so te številke lahko res izjemne; te kar strese,« optimistično ocenjuje Pušnik.

In koliko pogodb so že sklenili? »Programska shema televizij je določena za približno leto dni vnaprej. To, kar zdaj zbuja zanimanje, se bo začelo uresničevati konec leta 2012 ali v letu 2013. Zanimanje je, odziv je dober. Podpisane pa nimamo še niti ene pogodbe,« pravi Pušnik. Strokovnjaki, tudi iz Slovenije, ki so videli pilota oddaje, menijo, da ima veliko možnosti za uspeh, dodaja. To smo želeli preveriti tudi sami, a nam Pušnik imen strokovnjakov ne želi razkriti. Smo pa vseeno preverili na dveh največjih TV-hišah pri nas, RTV Slovenija in Pro Plus, a s kvizom žal nista seznanjeni, zato ga ne moreta komentirati.

Ob tem dodajamo le še to, da je Towra, ki je lastnica S & G Medie, z Alto Invest pred kratkim sklenila pogodbo za izpeljavo aktivnosti za nadaljnjo javno prodajo delnic družbe S & G Media (TV-kviz), čeprav prospekta še niso oddali na ATVP.

 1

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (pregled) Koliko me stane trgovanje s slovenskimi delnicami

Marsikdo razmišlja o nakupu vrednostnih papirjev oziroma trgovanju z njimi - sploh ker banke na depozit tako rekoč ne dajo obresti,...

MOJEFIN
Razno
Razno (galerija) Dan D: kaj smo izvedeli na prvem investicijskem dogodku za male delničarje 5

Kako gospodarska aktivnost in politika vplivata na borzne tečaje slovenskih blue chipov? Nekateri vidijo v bližnji prihodnosti tudi...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 2. dan) Ne vem, kje bom pri 50, ampak se bom že znašel

»Nismo vedeli, da se morajo športniki, ki niso v klubih, truditi zbirati sredstva za svoje športno delovanje,« so bili začudeni...

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Preverite, katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek Dilema: kupiti NLB prek londonske ali ljubljanske borze?

NLB je edina slovenska delniška družba, katere vrednostni papirji kotirajo tako na ljubljanski kot londonski borzi. Na ljubljanski so to...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (psihologija denarja) Ko nam nikoli ni dovolj

Ideja, s katero se v borznih pogovorih ne morem povezati, je ta, da je pomembno imeti »vedno več«. Ampak zakaj? Zakaj je pomembno imeti...

MOJEFIN
(Finančna šola za najstnike, 4. dan) Mladi v šoku, ko so slišali, koliko stane vzdrževanja avta

Ko so mladi na Poletni finančni šoli slišali, koliko jih stane nakup avtomobila in potem še vzdrževanje, so bili skorajda brez besed;...

MOJEFIN
Razno
Razno (Finančna šola za najstnike, 1. dan) Svojim otrokom sem kar s sladoledom razložil, kaj je to davek

Kuharski mojster Luka Jezeršek, ki ga med drugim poznamo kot sodnika v kuharskem tekmovanju Masterchef, je 40 mladim udeležencem poletne...