Alarm! Finančna pismenost Slovencev: zd(2)
Alarm! Finančna pismenost Slovencev: zd(2)
  19.01.2011  |  07:00
Znanje Slovencev o upravljanju denarja je, če se izrazimo po šolsko, za alarmantno oceno dve. To je pokazal test, ki smo ga pred kratkim naredili na Mojih financah v sodelovanju s tržnoraziskovalno hišo Ipsos. Finančni svetovalci vzroke za slabo finančno znanje vidijo predvsem v napačni vzgoji, pomanjkljivem šolskem sistemu in brezbrižnosti posameznikov. Toda zakaj se nihče ne zgane? No, na ministrstvu za šolstvo so prepričani, da se finančno že izobražujemo v okviru nekaterih predmetov, kot je gospodinjstvo. A očitno to ni dovolj! Treba bi bilo prevetriti celoten sistem in tudi zavedanje ljudi. Toda kako? Je za to sploh interes?

Resnejše raziskave, ki bi podrobneje proučile stopnjo finančne pismenosti, kakršne so v nekaterih državah že izvedli, pri nas še nismo imeli. In to številnim, predvsem tistim, ki brezskrbno prodajajo zapletene in mnogokrat povsem neprimerne finančne produkte ter s tem lupijo nevedne ljudi, najbrž zelo ustreza. Kaj je bolje kot nevedne stranke, ki se svoje nevednosti sploh ne zavedajo? A na Mojih financah smo se odločili, da si je treba počasi naliti čistega vina. Zato smo dregnili v sršenovo gnezdo in opravili test finančnega znanja Slovencev.

tovarišica

Vprašalnik iz tujine

Vprašanja smo sestavili na podlagi nekaterih dosedanjih mednarodnih raziskav, ki so v tujini, konkretno v ZDA in na Nizozemskem, raziskovale podobno kot mi, sami pa smo dodali še nekaj za Slovenijo specifičnih vprašanj. Rezultat je torej vprašalnik z 21 konkretnimi finančnimi vprašanji (glej vprašalnik z rezultati). Da pa bi bila raziskava tudi metodološko narejena na ustrezni strokovni ravni, smo k sodelovanju povabili tržnoraziskovalno hišo Ipsos, kjer so opravili anketiranje in analizirali ugotovitve.

S spletnimi anketami so pridobili 508 odgovorov. "Vzorec je reprezentativen po spolu, starosti in regiji, vendar pa obstaja zamik v bolj izobraženo populacijo, kar je posledica spletnega anketiranja. To pomeni, da so izsledki raziskave še nekoliko boljši, kot bi bili sicer," pojasnjuje direktorica raziskav na Ipsosu Mateja Mrkun.

Porazni rezultati

Vprašanja, ki smo jih postavili, se nanašajo na osnovno poznavanje naložb, zavarovanj, vrednosti denarja in podobno. Večina jih je povezanih z vsakodnevnimi situacijami.

[A] fc0fUntitled-12.1295181348.gif

Recimo vprašanje, kolikšno vsoto bomo morali sami pokriti, če nam ukradejo in zlorabijo plačilno kartico. In odgovor? Niti petina udeležencev raziskave ni vedela, da je to znesek 150 evrov. Le manj kot tretjina vprašanih recimo ve, da bodo plačali 20 odstotkov davka na kapitalski dobiček, če bodo delnice prodali leto dni po nakupu. Le 23 odstotkov jih ve, da lahko točke vzajemnega sklada prodaš že takoj po nakupu, in ne šele leto dni po tem, kar je glede na to, da gre za eno izmed najpogostejših oblik vlaganja denarja, res skrb zbujajoče. In kaj pokažejo izsledki po različnih sociodemografskih kazalcih?

Zaradi finančnega neznanja ljudje kupujejo neprimerne finančne produkte.

Ker je bila anketa v obliki testa, smo pri tem končne odgovore po ustrezni lestvici tudi ocenili podobno kot v šoli, z ocenami od ena do pet, in sicer na podlagi merila, ki ga najpogosteje uporabljajo v šolah. Za zadostno je bilo treba zbrati vsaj 50 odstotkov pravilnih odgovorov, za oceno dobro je zadoščalo od 64 do 76 odstotkov pravilnih odgovorov, za prav dobro od 77 do 89 odstotkov, oceno odlično pa so prejeli tisti, ki so pravilno odgovorili na več kot 90 odstotkov vprašanj. In končna ugotovitev? Povprečno znanje Slovencev zadostuje le za oceno zadostno (2).

graf

V povprečju so se nekoliko bolje izkazali moški kot ženske; te v povprečju niso dosegle niti pozitivne ocene. Še precej bolj kot to pa skrbi znanje mlajših ljudi. Mladi med 18. in 29. letom so se namreč najslabše izkazali. Kar polovica jih je prejela oceno nezadostno. Glede na starostno skupino so še največ znanja pokazali vprašani med 30. in 55. letom. Formalna izobrazba se je izkazala kot dobrodošla, saj so anketiranci z višjo ali visoko šolo imeli povprečno oceno znanja 2,2, medtem ko so tisti z osnovno ali poklicno šolo dosegli le oceno 1,6.

Pokazalo se je, da tudi višina mesečnega dohodka pozitivno vpliva na stopnjo finančnega znanja; v skupini z osebnim mesečnim neto dohodkom nad 1.400 evri jih je osem odstotkov doseglo oceno odlično, medtem ko je bila njihova povprečna ocena 2,6. Na drugi strani pa so v skupini z dohodkom do 600 evrov anketiranci zbrali le povprečno oceno 1,6.

Na finančno pismenost pa vpliva tudi regija. Najboljšo povprečno oceno (2,1) je prejela osrednjeslovenska regija, najnižjo (1,7) pa so si prislužili v koroški, zasavski in savinjski regiji. A je ob tem zanimivo še nekaj. Ljudje iz teh krajev so v zvezi s svojim finančnim znanjem precej bolj samozavestni, kot bi sicer lahko bili. V anketi je namreč Ipsos spraševal tudi, kako bi sami ocenili svoje znanje, pa so si Korošci, Zasavci in Savinjčani pripisali kar oceno dobro (3).

taveal

Pravzaprav tudi na splošno Slovenci mislimo, da znamo na finančnem področju več kot v resnici. Tudi druge demografske skupine so se namreč ocenile v povprečju za eno oceno bolje, kot je bilo v resnici ocenjeno njihovo znanje. Še najbolj skromni so bili pri samoocenjevanju Gorenjci, ki so si podelili le za pol ocene višjo oceno.

Tudi drugje ne blestijo

Za primerjavo smo pogledali, kako so na posamezna vprašanja odgovarjali udeleženci raziskav, iz katerih smo prenesli nekatera vprašanja - Američani in Nizozemci. Na vprašanje, ali je bolje dvigniti denar z varčevalnega računa, da se poplača dolg na posojilni kartici, je pritrdilno odgovorilo 68 odstotkov Američanov in le 31 odstotkov Slovencev. Negativne obresti dolga na kartici so namreč tako visoke, da je takšno poplačilo povsem smiselno. Da kupec, ki na borznem trgu kupi nekaj delnic podjetja, postane lastnik dela tega podjetja, je v približno enakem odstotku jasno Nizozemcem (62 odstotkov) in tudi Slovencem (69 odstotkov).

Najslabše so se izkazali mladi med 18. in 29. letom, ženske pa so pokazale manj znanja kot moški.

Precej več "naših " (86 odstotkov) pa ve, da je nakup delnic tista vrsta naložbe, ki je v primerjavi z varčevalnim računom in obveznicami dolgoročno najbolj podvržena nihanju - tega se je na primer zavedalo le 69 odstotkov vprašanih Nizozemcev. V resnici nikjer niso zadovoljni s finančno pismenostjo državljanov.

"Velika večina Američanov ni sposobna odgovoriti na najpreprostejša vprašanja o posojilih, obrestih in osnovnih gospodarskih pojmih," se glasi nič kaj razveseljiva končna ugotovitev raziskave, ki jo je lani na vrhuncu finančne krize izpeljal tamkajšnji center za ekonomsko in podjetniško pismenost (CEEL).

Pred nekaj leti so recimo tudi v Veliki Britaniji izvedli obsežno raziskavo o finančni podkovanosti prebivalstva in ugotovili, da skoraj polovica anketiranih sploh ni imela prihrankov za pokojnino. Zanimivo je, da je več kot 80 odstotkov aktivnih menilo, da državna pokojnina ne bo zadoščala za želeni življenjski standard v starosti, pa kljub temu kar 37 odstotkov od teh ni vplačevalo za dodatno pokojnino. Poleg tega 70 odstotkov ljudi ni imelo nikakršnega rezervnega fonda za hude čase ali nepredvidene nujne izdatke.

Pokazalo se je tudi, da bi približno tri milijone Britancev zabredlo v dolžniške težave, če bi se gospodarske razmere le nekoliko poslabšale, saj imajo nenehne težave pri odplačevanju obveznosti. Opazili so, da ljudje nezavedno vlagajo tvegano ali pa recimo sklenejo zavarovanje proti rizikom, s katerimi se sploh ne srečujejo. Še več, skoraj tretjina jih je sklenila najosnovnejše zavarovanje, ne da bi preverila vsaj še eno ponudbo. Izkazalo se je tudi, da so vprašani pod 40. letom starosti v povprečju finančno slabše pismeni kot starejši, tudi če pri tem upoštevamo v povprečju manjše dohodke in slabšo izkušenost.

graf

Osebne finance - španska vas

Ne glede na to, da finančno znanje ljudi očitno tudi v drugih državah ravno ne blesti, se vprašajmo, zakaj je tako porazno v Sloveniji. Finančni strokovnjaki se večinoma strinjajo, da sta današnji srednja in starejša generacija še vedno pod vplivom socialističnega razmišljanja - država bo že nekako poskrbela za vse, od služb do pokojnin. A ne bo! Razmere nas silijo, da na meni svojih veščin uvrstimo tudi finančno pismenost.

Posamezniki namreč ne ločijo med osnovnimi pojmi, kot sta naložbeno zavarovanje in varčevanje. Kako bi sicer lahko pojasnili nesmisel, da ima posameznik sklenjenih kar 14 življenjskih zavarovanj, pri tem pa je še vedno brez ustrezne zavarovalne vsote za smrt; različni agenti so mu pač vsakih nekaj mesecev prodali še eno polico za 25 do 30 evrov mesečne premije.

graf

Večina posameznikov tudi ne razume, da je posojilo treba nekoč poravnati, tudi če plačaš zavarovanje posojila; to je namreč namenjeno zaščiti banke. Nekateri tudi še vedno verjamejo, da so realno možni donosi 10 ali več odstotkov na mesec in so zato žrtve raznih finanzas forexov, našteva Mitja Vezovišek z Individe, ki je pred kratkim zagovarjal magistrsko delo Vloga in pomen osebnega finančnega svetovalca v Sloveniji.

Preseneča ga, da je neznanja še najmanj na področju borze, saj večina Slovencev pozna vsaj osnovo - kaj so delnice, obveznice, vzajemni skladi - , medtem ko jim funkcija in vloga osebnih zavarovanj nista jasni. Klasična osebna zavarovanja enačijo z varčevanjem, naložbena s tveganjem, različnih podvrsti, kot sta riziko življenjsko zavarovanje ali investicijsko zavarovanje, pa ne poznajo.

Samo Lubej: "Bolj kot o luknjah v znanju bi lahko pri večini Slovencev govorili o lisah znanja v praznini."

Zavarovalništvo in naložbe - kaj je to?

Še bolj nevarno kot nepoznavanje različnih finančnih produktov je neobvladovanje osebnih in družinskih bilanc in dolgoročnega načrtovanja, meni Samo Lubej, neodvisni finančni svetovalec iz podjetja Finančni center. Ljudje sploh ne vedo, ali bodo mesec zvozili v plusu ali minusu, kaj šele, da bi si vzeli čas in razmislili o dolgoročnih ciljih, jih natančno opredelili in napisali na papir. Finančni produkti so vendarle le orodje za izvajanje teh ciljev.

"Bolj kot o luknjah v znanju bi pri večini Slovencev lahko govorili o lisah znanja v praznini," položaj nazorno opisuje Lubej. Posamezniki tudi ne znajo brati zavarovalnih polic in pogojev ter posledično ne poznajo obsega zavarovalnih kritij in izključitev. Večina jih niti ne ve, kakšne zavarovalne oblike imajo sklenjene, kolikšne so njihove zavarovalne vsote oziroma kritja, in tudi tega ne, kolikšno višino teh sploh potrebujejo. "Na zavarovalnice se gleda kot na zlobne ustanove, ki bogatijo na naš račun, kar celo drži, če ima posameznik neustrezna zavarovanja.

graf

Ta so sicer zelo koristna in nujna, a smo v Sloveniji priča hudim tržnim anomalijam, pri čemer je izkoriščanje finančne nepismenosti izredno veliko," opaža finančni svetovalec Igor Mujdrica iz i-svetovanja. Tudi pri naložbah razmere niso nič boljše. Naložbeni portfelji so slabo razpršeni, vlagatelji slabo poznajo zakonitosti varčevanja v delnicah, odzivajo se na podlagi namigov in nepreverjenih informacij, ne opravijo skrbnega pregleda naložbe pred vlaganjem, hkrati pa imajo hudo nerealna pričakovanja.

graf

Nezadostno upoštevajo stroške in provizije pri finančnih produktih, ne poznajo dovolj pojmov, kot je obvladovanje tveganja, tveganja prav tako ne znajo določiti.

Luknje v znanju so kot različni baloni

Slaba finančna podkovanost na nekem področju se najbolj pokaže v času evforije. Ko se je napihoval borzni balon, so vsi hiteli kupovat delnice, pa čeprav to za marsikoga ni bilo smiselno. "Z majhnim vložkom namreč nastajajo izredno visoki stroški nakupa in prodaje delnic na borzi, mnogo višji kot v vzajemnem skladu ali ETF," pojasnjuje Luka Bobnar, premoženjski svetovalec pri podjetju Donos. Podobno se je zgodilo med nepremičninsko norijo, saj so takrat vsi najemali posojila za gradnjo, misleč, da bodo v zelo kratkem času ustvarili bogastvo.

graf

Danes se evforija ustvarja na trgu plemenitih kovin, ki se kupujejo za vsako ceno. "Če finančni sistem ne bo razpadel, bo to čez nekaj časa spet 'šola' - vrednost namreč ničemur ne more zrasti čezmerno in se na tej ravni tudi obdržati," poudarja Bobnar in opozori še na težavo, ki se vedno pojavi na trgih s slabo finančno pismenimi akterji - ponzijeve sheme in denarne verige, ki imajo tudi v Sloveniji bogato zgodovino. A po njihovem razpadu nanje vsi v zelo kratkem času pozabijo. Spletne strani izginejo čez noč, skupaj z denarjem in promotorji. Takoj spet pridejo novi prevaranti, zlasti ker nikoli ne doživimo sodnega epiloga teh goljufij.

graf

Kako izboljšati klavrne razmere

Pomena organiziranja in vodenja osebnega proračuna ter splošne finančne pismenosti se večinoma vsi zavedamo, pa vseeno ravnamo nerazumno. Zakaj? Predvsem zato, ker to zahteva vedenjske spremembe, te pa nikoli niso ne preproste niti prijetne. Zato je treba razvijanju finančne pismenosti pripisati večjo vlogo že pri vzgoji mladih, saj je, kot rečemo, starega psa težko naučiti novih trikov.

"Večina otrok se danes v avtomobilu vozi s pripetim varnostnim pasom. Starši so jih v to tako rekoč prisilili, kar pa bo povzročilo pozitivne vedenjske spremembe v naslednji generaciji, " ponazarja Mujdrica. Enako je tudi v primeru finančnega izobraževanja, vendar je v številnih družinah denar še vedno tabu, saj se enači s pohlepom in sebičnostjo. Starši bi morali svoje otroke že zelo zgodaj poučiti o denarju - o njegovi vrednosti, kako se zasluži, kako zapravi, kako se vodi proračun in podobno.

graf

"Mladi starši so danes sicer bolje finančno podkovani kot generacija pred njimi, ki je odraščala v socializmu, in že odpirajo varčevalne račune za šolanje svojih otrok, še vedno pa niso dovolj dovzetni za reševanje svojega lastnega pokojninskega vprašanja," opozarja Karmen Darvaš Šega, direktorica podjetja Finančna hiša.

Tudi šolski sistem ne bi smel držati rok križem; dal naj bi neko osnovno splošno znanje, zlasti pa zavedanje, da je področje osebnih financ pomembno. Ta hip je to ena izmed najbolj zapostavljenih tem v slovenskem izobraževalnem sistemu, saj predmeta osebne finance pri nas niti na ekonomskih fakultetah ne poučujejo, razen na ekonomski fakulteti v Ljubljani, a še to le na podiplomski stopnji študija.

"Mladi starši že odpirajo varčevalne račune za študij svojih otrok, še vedno pa nezadostno rešujejo svojo lastno pokojninsko problematiko, " pravi Karmen Darvaš Šega.

In kaj o tem meni šolski minister Igor Lukšič? Ga položaj skrbi in kaj bo naredil, da se bo to izboljšalo? Ali načrtuje vpeljati predmet s področja osebnih financ v osnovne in srednje šole, in če da, kdaj? "Ministrstvo za šolstvo izvaja aktivnosti za vključevanje vsebin, ki povečujejo finančno pismenost v različne predmete - na primer gospodinjstvo, ki je obvezen predmet v osnovni šoli, in v predmet državljanska, domovinska vzgoja in etika v osnovni šoli," je očitno kar zadovoljen Lukšič in doda, da je v zadnjem letu zavod za šolstvo vključen v mednarodni projekt, ki se ukvarja z vključevanjem navedenih vsebin v šole.

graf

"V zvezi s tem smo v letu 2010 sodelovali z Zvezo potrošnikov Slovenije in se tudi dejavno vključili v pripravo nacionalnega programa finančne pismenosti, katerega nosilec je ministrstvo za finance. Poleg tega ministrstvo sofinancira projekt Pedagoškega inštituta za pripravo strokovnih podlag vključevanja finančne pismenosti." A le na spremembe v šolskem sistemu se ne moremo zanašati, saj si je za neznanje vsak kriv tudi sam, pravi sogovornik Lubej.

O raziskavi

Raziskava o finančni pismenosti Slovencev je bila izvedena v sodelovanju med revijo Moje Finance in tržnoraziskovalnim podjetjem Ipsos. Podatki so bili zbrani s spletnim anketiranjem (spletni panel Ipsos) decembra 2010. Vzorec zajema 508 anketirancev v starosti od 18 do 65 let in je reprezentativen po spolu, starosti in regiji, z zamikom v nekoliko bolj izobraženo populacijo, kar je posledica spletnega anketiranja.

Vprašalnik vsebinsko temelji na drugih mednarodnih raziskavah finančne pismenosti in naših lastnih vprašanjih, ki so specifična za slovenski trg. In kako smo dobili šolske ocene? Za vsakega anketiranca se je pogledal delež pravilnih odgovorov. Glede na šolsko lestvico ocen, ki se pogosto uporablja, pa smo posamezniku določili šolsko oceno njegovega znanja. Skupna šolska ocena finančne pismenosti Slovencev je povprečje šolskih ocen vseh anketirancev v vzorcu.

Meni, da je v kapitalizmu pač tako, da finančno, politično in drugače najbolj razgledana elita obvladuje večino, ki ji prodaja sanje in ideale. Država ne bo poskrbela za širše finančno opismenjevanje ljudi, ker je to za elite, ki obvladujejo državo, kontraproduktivno," opozarja Lubej.

graf

Blagodejni učinki

A treba je pogledati tudi drugi vidik. Boljša finančna pismenost bi imela številne dobrodejne vplive na celotno gospodarstvo, so si edini finančni poznavalci. Če bi prebivalstvo ravnalo bolj premišljeno, bi tudi krize državo manj prizadele. Manj bi bilo socialnih stisk in posledično nujnih transferjev, ki slabijo nacionalno gospodarstvo.

V Sloveniji poklic osebnega finančnega svetovalca uradno sploh ne obstaja.

Finančno ozaveščeni ljudje ne bi kar vsevprek najemali posojil, ki so jih dolgoročno nesposobni odplačevati. Tudi hipotekarna posojila bi bolje zavarovali, da v primeru invalidnosti ali smrti ne bi spravljali družine v slabši socialni položaj. Prav tako ne bi toliko nasedali različnim "svetovalcem".

Res pa je tudi, da pri nas manjka pravih in poštenih osebnih finančnih svetovalcev, saj zdaj tega poklica uradno sploh še nimamo. "V ZDA imajo recimo 1,1 osebnega finančnega svetovalca na tisoč zaposlenih, pri nas pa različni agenti ponujajo svetovanje, ki to sploh ni," opozarja Vezovišek. Pa še nekaj je pri tem pomembno: dolgoročno bo finančno izobraženi posameznik pravočasno poskrbel tudi za sredstva za kakovostno, a dražje šolanje v tujini. "Znanje bi ti prinesli nazaj v domovino, kar bi pozitivno vplivalo na razvoj gospodarstva," je prepričana Darvaš Šegova.

graf

Kaj spremeniti?

Spremembe niso mogoče kar čez noč. Osebne finance bi bilo treba uvesti v šole, saj bi bilo dolgoročno to najbolj učinkovito, a tu se spet pojavi vprašanje, kdo bi mlade sploh poučeval. "Država bi morala ustanoviti poseben sklad za financiranje programov za izboljšanje finančne pismenosti, ki bi zagotavljal izobraževanje zaposlenih v vseh sektorjih in tudi vseh tistih, ki prejemajo državno finančno podporo," pravi Mujdrica.

Premik na bolje?

Pristopni program k OECD, ki od leta 2003 izvaja obsežen program v zvezi s finančnim izobraževanjem prebivalstva, pa tudi resolucija o nacionalnem programu varstva potrošnikov 2006 - 2010 sta tudi slovensko vlado spodbudila, da mora nekaj narediti za finančno pismenost svojih državljanov. Tako je lani decembra vlada potrdila nacionalni program finančnega izobraževanja (NPFI), ki predvideva kratkoročne in dolgoročne rešitve.

Finančno izobraževanje v okviru NPFI naj bi bilo prilagojeno posameznikom glede na starost, stopnjo prihodka in materialni položaj, izobrazbo, način razmišljanja in podobno. Izvajalo se bo v obliki izobraževalnih shem, ki bodo imele različne osnovne ciljne skupine - od otrok do posebnih skupin, recimo brezposelnih. Oblikovali naj bi tudi osrednjo spletno stran, ki naj bi poskrbela za zagotavljanje informacij posameznikom in izmenjavo znanj. Stran bo urejal uredniški odbor, katerega namen naj bi bilo zagotavljanje nevtralnosti informacij. Funkcija bo častna, neplačana, kar je sicer nenavadno in ne zagotavlja nujno kakovostnega dela, o čemer smo v Mojih financah že pisali.

Drugi ukrepi so izdajanje večinoma elektronskih brošur o aktualnih finančnih vsebinah, organiziranje medijskih aktivnosti in izobraževanje učiteljev. "Obstaja nevarnost, da bo NPFI, kot je zastavljen, služil predvsem ponudnikom finančnih produktov, in ne ljudem, morebitnim vlagateljem," ob tem v zvezi z NPFI opozarja finančni svetovalec Samo Lubej. Dolgoročno sta predvidena razvijanje novih kanalov izobraževanja in pa uvedba finančnega izobraževanja v šole. Različnim ministrstvom je naloženo, da morajo do konca tega meseca pripraviti predlog za ustanovitev stalne medresorske delovne skupine za operativno podporo skrbniku osrednje spletne strani.

Odobriti bi morala seznam ponudnikov organizacij, ki bi izvajale izobraževanja in usposabljanja s področja osebnih financ; s tem bi državljani prejeli pomoč iz zaupanja vrednih virov, ki ne bi bila pogojena z nakupom finančnih produktov ali storitev. Standarde in nadzor izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah bi določala posebna delovna skupina pedagogov.

graf

Finančnega opismenjevanja bi morali biti deležni tudi študentje, preden bi prejeli kakršnokoli štipendijo ali študentsko pomoč, pa tudi mladoporočenci. Tudi mediji menda nosimo odgovornost na tem področju. "Novinarji bi morali bolj ozaveščati bralce o nujnosti varčevanja za pokojnino ter o življenjskih zavarovanjih in ne toliko poudarjati le slabosti pokojninske varčevalne problematike, s čimer bralce prestrašijo in jim vlivajo občutek nezaupanja v finančne trge," je medije okrcala Darvaš Šegova.

Finančno pismenost lahko dolgoročno najbolj izboljšamo s tem, da predmet osebne finance uvedemo v šole.

Sogovornik Bobnar predlaga tudi večjo samoiniciativnost pri izobraževanju; v tujini je izredno veliko število kakovostnih knjig o osebnih financah, ki bi jih bilo treba le prevesti v slovenščino.

graf

Palica namesto ribe

Star kitajski pregovor pravi, da je lačnemu namesto ribe treba dati ribiško palico in ga naučiti ribolova. Modrost lahko brez težav prenesemo na področje osebnih financ. Gospodinjstva so namreč čedalje bolj neposredno odgovorna za svojo prihodnjo blaginjo, kar je posledica daljšanja pričakovane življenjske dobe, sprememb v oblikah pokojninskega varčevanja in povečani osebni odgovornosti glede posojilnih, zdravstvenih, pokojninskih in zavarovalnih produktov.

Poleg tega čedalje več gospodinjstev povečuje deleže dohodka, ki jih vlagajo v finančne produkte, število teh pa strmo narašča. In ker je že ravno januar - še vedno si lahko obljubimo, da bomo letos vendarle uredili svoje osebne finance, preverili ustreznost svojega posojila, zavarovanj in po pameti nadzorovali svoje izdatke, da ne bomo mesec za mesecem le s težavo prihropli do naslednje plače.

graf

Poleg tega pa si lahko še zadamo, da bomo prebrali kakšno knjigo s finančno tematiko in vsaj malo pokrpali zevajoče luknje v svojem znanju. Tega namesto nas ne more narediti nihče drug.

Kaj je Ipsos?

Tržnoraziskovalno podjetje Ipsos, ki je v sodelovanju z revijo Moje Finance metodološko in operativno izpeljalo raziskavo finančne pismenosti Slovencev, je drugo največje globalno podjetje za ad hoc raziskave. Prisotno je v 66 državah sveta; tudi v regiji Adria, kjer zaseda vodilen položaj. V Sloveniji je Ipsos prisoten od leta 2006.

Ipsosovi strokovnjaki ocenjujejo tržni potencial in interpretirajo tržne trende za več kot pet tisoč lokalnih in mednarodnih naročnikov. Njihova področja delovanja zajemajo: raziskave blagovnih znamk, raziskave zadovoljstva in zvestobe strank ter zaposlenih, oglaševalske raziskave, medijske in javnomnenjske raziskave. Eno od pomembnih področij je tudi nenehen razvoj raziskovalnih metod in orodij.

Preberite tudi:

16.02.2011

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MOJEFIN
Razno
Razno Brata zaradi rižote sprta 13 let!

To je zgodba enega izmed pacientov, ki na smrt bolan leži pri gastroenterologinji Saneli Banović in se sprašuje, kam je šlo njegovo...

MOJEFIN
Zaslužek